Snežni leopardi niso več ogrožena živalska vrsta
Čudoviti in eksotični snežni leopard izvira iz gorskih območij Srednje Azije in je pomemben kulturni simbol v Kazahstanu, Kirgizistanu in nekaterih delih Rusije. Na seznamu ogroženih živalskih vrst je vpisan že od leta 1972.
Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) je po novi triletni oceni njihov status ogroženosti nadgradila na status ranljivosti. Po novi oceni se po himalajskih gorah sprehaja vsaj 4000 odraslih leopardov, kar pa ne izpolnjuje več kriterijev za ogroženost. Med ogrožene vrste namreč spadajo živali, katerih število odraslih strmo pada in ne presega števila 2500. A kljub temu, se vrsta še vedno sooča z velikim tveganjem izumrtja. Snežne leoparde lovi človek zaradi njihovega toplega debelega kožuha, kar še vedno vodi v izumrtje v naravi. Dodatnih 600-700 snežnih leopardov živi tudi v živalskih vrtovih po vsem svetu.
Snežni leopardi so od drugih velikih mačk nekoliko manjši. Imajo relativno kratko telo, a precej dolg rep – od 80 do 100 cm. Ta jim pomaga ohranjati ravnotežje, kar je zelo pomembno pri kamnitih terenih. Poleg tega njihovi debeli repi shranjujejo maščobe in so pokriti z gosto dlako, kar jim omogoča zaščito obraza med spanjem. Krzno snežnega leoparda je dolgo in gosto, osnovna barva pa se razlikuje od dimno sive do rumenkaste, z majhnimi pikami na glavi, nogah in repu. Sicer nenavadno med mačkami, so njihove oči svetlo zelene ali sive barve. Še ena posebnost snežnih leopardov pa je, da ne morejo rjoveti. Lahko pihajo, mijavkajo, piskajo in jokajo ter spuščajo zvok, ki je podoben pisku lokomotive.
