Skupaj z izginjanjem morskega ledu Antarktike izginjajo tudi cesarski pingvini
Brez zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida na globalni ravni bodo izgube morskega ledu do leta 2100 izkoreninile večino kolonij cesarskih pingvinov.
Ekologinja Stephanie Jenouvier razvija matematične modele za lažje razumevanje in napovedovanje, kako se morske ptice odzivajo na spremembe v okolju. Njene raziskave vključujejo številna znanstvena področja, vključno s strokovnim znanjem klimatologov, da bi izboljšali sposobnost predvidevanja prihodnjih ekoloških posledic podnebnih sprememb. Pred kratkim objavljena študija je pokazala, da če bi se podnebne spremembe nadaljevale s sedanjo hitrostjo, bi lahko cesarski pingvini praktično izginili zaradi izgube morskega ledu na Antarktiki do leta 2100. Vendar agresivnejša svetovna podnebna politika lahko zaustavi pohod pingvinov do izumrtja.
Ogljikov dioksid v Zemljini atmosferi
Kot so pokazala številna znanstvena poročila, človekove dejavnosti povečujejo koncentracijo CO2 v Zemljini atmosferi, kar segreva planet. Danes atmosferske ravni CO2 znašajo nekaj več kot 410 delov na milijon, kar je več kot vse, kar je planet doživel v milijonih let. Če se ta trend nadaljuje, znanstveniki predvidevajo, da bi lahko CO2 v ozračju do leta 2100 dosegel 950 delov na milijon. Ti pogoji bi ustvarili zelo drugačen svet, kot ga poznamo danes.
Pingvini odvisni od ledu
Cesarske pingvine najdemo daleč od človeške civilizacije, kjer vsako leto površina oceana okoli Antarktike pozimi zamrzne in se poleti topi. Pingvini uporabljajo led kot domačo bazo za razmnoževanje in hranjenje. Marca ali aprila se vračajo v svojo kolonijo, ko se morski led oblikuje za zimsko sezono južne poloble. Sredi maja samica izleže eno jajce. Čez zimo samec ohranja toploto jajca, samica pa se trudi priti do hrane. Ko se samica vrne s hrano do na novo izvaljenih mladičkov, se samec že štiri mesece posti in izgubi skoraj polovico teže. Po izvalitvi mladička oba starša skrbita za hrano in zaščito. Septembra odrasli zapustijo svoje mladiče, da se osamosvojijo, saj decembra vsi zapustijo kolonijo in se vrnejo v ocean. V letnem ciklu se pingvini zanašajo na morski led, potrebujejo odprtine v ledu, ki omogočajo dostop do vode, da se lahko hranijo, pa tudi debelo, stabilno ledeno ploščad, na kateri lahko vzgajajo mladiče.
Podnebni pogoji na Antarktiki določajo usodo pingvinov
Stephanie Jenouvier in sodelavci so s pomočjo podnebnega modela, povezanega s populacijskim modelom, načrtovali, kaj se bo verjetno zgodilo z morskim ledom, če se bodo emisije toplogrednih plinov nadaljevale glede na njihov sedanji trend. Ugotovili so, da bi vseh 54 znanih kolonij cesarskih pingvinov upadlo do leta 2100 in 80 % od njih bo izumrlo. V skladu s tem ocenjujejo, da se bo skupno število cesarskih pingvinov zmanjšalo za 86 % glede na trenutno velikost približno 250.000, če države ne bodo zmanjšale svojih emisij ogljikovega dioksida.
Vir: Fast Company
