Ranč Weter – kjer konji končno najdejo prepotreben mir
V Sloveniji nimamo zavetišča za konje, imamo pa društvo, ki deluje na dveh lokacijah – Rehabilitacijski center Petra v Orovi vasi pri Celju in Center za vkonje s posebnimi potrebami – Ranč Weter na Praprotni polici v Cerkljah na Gorenjskem. Tam konji, ki so utrpeli hude poškodbe in so bili zlorabljeni, končno živijo v miru.
V Društvu za zaščito konj trenutno skrbijo za 28 konj. Nekateri od njih čakajo, da bodo našli nov dom in bodo posvojeni, drugi pa so utrpeli hude poškodbe, ali pa je zloraba nekdanjih lastnikov na njih pustila take posledice, zaradi katerih bodo v društvu ostali do konca svojega življenja. Gre za sedem konj s posebnimi potrebami, ki niso primerni za posvojitev. »Vzdrževanje takega števila konj je zelo velik strošek. Zaradi
premajhnih sredstev moramo velikokrat, kljub želji, da bi pomagali čim več konjem, odstopiti od pomoči. Zavedamo se svojih omejenih možnosti, vendar smo ponosni na svoje uspehe. Doslej smo rešili in pomagali pri iskanju novih domov več kot 200 konjem,« pojasni situacijo Maja Gregorič, vodja Ranča Weter.
Dotik konja
Neposredna bližina konja pomaga odpraviti strah, krepi samozavest in prijateljstvo. Spodbuja človekov razvoj in mu pomaga odpravljati težave, s katerim se srečuje vsak dan. Konj je lahko prijatelj in družabnik, ki nam bogati življenje.
Zloraba, nasilje, poškodbe – na Ranču Weter ima vsak konj svojo zgodbo
Alisa je 11-letna kobila, ki so jo rešili za božič leta 2011, dan pred zakolom. Nekaj mesecev je bila privezana med dvema betonskima blokoma, kjer je skoraj do trebuha stala v lastnih iztrebkih. Pod očmi je imela odprte rane, ker so jih v oči stresali pecilni prašek. Veterinarski pregled je pokazal še poškodbo levega očesa in zmanjšano vidno polje kot posledico udarcev. Zaradi poškodb kopit in astme sicer nikdar ne bo primerna za jahanje ali vprego, je pa v Centru za konje s posebnimi potrebami končno našla svoj mir in varnost.
Dovoljeni le napovedani obiski
Ranč Weter v Cerkljah na Gorenjskem je ranč zaprtega tipa. Ogledi in obiski se lahko izvajajo zgolj po naročilu (po telefonu: 041/677-792), saj je mir za konje najbolj pomemben. Na ranču sicer organizirajo individualne ure za otroke, vendar ne jahalnih uric, temveč druženje s konji in učenje pravilnega odnosa do konj.
Trina je triletna žrebica, ki je v Društvo prišla pet ur po rojstvu, saj je njena mama ob porodu umrla. Ker od mame ni dobila prvega mleka, je bila žrebička v kritičnem stanju. Rešila jo je takojšnja veterinarska pomoč. Prvih 14 dni je preživela na infuziji, do tretjega meseca so se borili za njeno življenje. Veterinar je ob prihodu njene možnosti preživetja ocenil na bora dva odstotka. Za njeno preživetje sta se združila tradicionalna medicina in alternativno zdravljenje, in kot povedo v Društvu, je njeno preživetje njihov največji uspeh.
Katlo so na ljubljansko veterinarsko kliniko pripeljali s hudo astmo, bronhitisom, laminitisom, mnogo premajhno težo in diarejo. Z njo je bilo takrat že tako hudo, da so jo hoteli že dvakrat uspavati. Čeprav je bila prestrašena in ljudem ni zaupala, se je Katla borila za preživetje. In čeprav je zaradi poškodb pljuč nikdar ne bo možno jahati, danes zaupa ljudem in uživa ob božanju in krtačenju.
Vzdrževanje konj je velik strošek
Na Ranču Weter za konje s posebnimi potrebami iščejo posvojitelje na daljavo. Vsi, ki bi želeli posvojiti ponija ali konja na daljavo in prispevati za njihovo oskrbo, lahko pokličemo na telefon: 041/677-792. Prostovoljne prispevke pa lahko nakažemo tudi na: Društvo za zaščito konj, Šercerjeva 9, Velenje, na račun pri Unicredit banki, št: št. 290000051231280, za Center za konje s posebnimi potrebami – (ime konja, za katerega želimo prispevati).
Poniji so bili odvzeti s strani inšpekcijskih služb ali odkupljenih iz nevzdržnih razmer. Pripeljani so bili na ljubljansko veterinarsko kliniko, od tam pa so prišli v Center za konje s posebnimi potrebami, na Ranč Weter. Od vseh poškodb in zlorab so si opomogli in danes uživajo pravo veselo konjsko življenje.
Kristina Žnidar
