Odvetnik za živali obravnava okoli 180 primerov na leto

Antoine F. Goetschel je odvetnik prava in nekdanji odvetnik za živali kantona Zürich v Švici. Ima skoraj 30 let izkušenj na področju prava, s poudarkom na civilnem pravu (osebna varnost, družinsko in gospodarsko pravo). Nas pa je zanimal tudi drug spekter njegovega delovanja – kariero je namreč posvetil tudi vprašanju pravic živali v mednarodnem pravu.

Od kod pravzaprav ideja za vzpostavitev ‘odvetnika za živali’?

Ko sem se pred 30 leti ukvarjal s kazenskimi pregoni povezanimi z živalmi v Švici, še posebej v kantonu Zürich, se še ni nihče ukvarjal s pravicami živali. Državni odvetniki niso bili ne motivirani in ne usposobljeni. Zato smo leta 1991 ustanovili ‘Odvetnika za živali v kazenskih postopkih’.

S kakšnimi primeri se sploh ukvarjate?

Mi obravnavamo okoli 180 primerov na leto – večinoma gre za pse, mačke, krave in prašiče. Obravnavamo različne primere: decembra 2015 smo npr. obravnavali primer zlorabe psa, ki so ga zakopali v sneg, ga tepli po glavi in po trebuhu.

Ste kdaj razmišljali o tem, da bi se razširili še na preostanek del Evrope?

Nekaj odvetnikov je v Evropi, ki se ukvarjajo z živalskimi pravicami. Mi pa smo želeli ‘težavo’ prenesti na mednarodni nivo, zato smo ustanovili projekt ‘Global Animal Law GAL Project’, ki združuje številne profesorje prava in odvetnike za živali. Skupaj želimo vplivati na zakone in napredovati v izobraževanju na področju pravic živali.

Glede na to, da ste v vseh teh letih obravnavali že toliko primerov – se vas je kakšen še posebej dotaknil?

Od vseh skupno 700 primerov, ki sem jih kot uradni odvetnik za živali obravnaval, se mi je v spomin še posebej vtisnil primer ‘Pike’ (op. p. ščuka). Šlo je za veliko, težko in ‘starejšo’ ribo, ki jo je ribič 20 minut vlekel na kopno in potem spet spuščal v vodo. Oba sta bila izčrpana – tako riba kot ribič. Pri zagovarjanju tega primera sem trdil, da so tudi ribe zaščitene z zakonom o pravicah živali, in da ta način ribolova, sploh, ker gre zgolj za zabavo, povzroča polno nepotrebnih bolečin in trpljenja. Če bi šlo v tem primeru za psa ali mačko, sem prepričan, da bi prišlo do izgredov. Državni odvetnik je sicer zadevo podrl, vendar je sodnik ribiča izpustil, češ, da zakonodaja o ribolovu odtehta zakon o dobrem počutju živali. O primeru se je govorilo po vsem svetu.

Kaj za vas osebno pomeni biti ‘Odvetnik za živali’?

Zavzeti se za manjšine je zame privilegij in čast. Z dokazom, da je sprememba temeljenga prava človekovega odnosa do živali mogoča (kot npr. v Švici in Avstriji) je lažje motivirati druge zakonodajalce – od lokalne oblasti do globalne. To me zelo veseli in biti del gibanja GAL je le del tega mednarodnega gibanja.

Kaj ste se naučili iz vseh teh primerov?

Naučil sem se, da moram pri zagovarjanju primerov ohraniti trezno glavo in zagovarjati s toplino v srcu. Tako kot pri drugih primerih, pa tudi tu potrebujemo trdne dokaze o osebi, ki je žival zlorabljala, priče, slike, izjave veterinarja … Prav tako sem se naučil, da so policisti, državni odvetniki in sodniki odprti za take primere, če jim jih predstavimo na objektiven način. Ravno zato smo tudi ustanovili projekt ‘GAL’ – in tudi zato, da bi ta svet naredili živalim bolj prijazen.

Kristina Žnidar

Več o projektu GAL: ekodezela.si/projekt-za-pravno-zascito-zivali/