Neuničljive živali, ki bi preživele tudi globalno apokalipso

Tudi najbolj katastrofalni astrofizični dogodki ne morejo izničiti trdne tardigrade ali počasnika, pravijo raziskovalci. Te najmočnejše živalice lahko preživijo na svetu prav vse, dokler sije sonce.

Tardigrade ali počasniki, poznani tudi kot medvedki, so drobna bitja, znana po svoji prožnosti. Ta členjena žival z osmimi nogami lahko preživi do 30 let brez hrane ali vode in lahko preživi tudi ekstremne temperature, izpostavljenost sevanju in celo vakuum v vesolju.

So drobne živali, ki dosežejo največ 1,5 mm v dolžino, ime medvedki pa so dobili po premikanju, ki spominja na hojo medveda. V ekstremnih okoljskih razmerah lahko preživijo tako, da se lahko povsem izsušijo in v stanju kriptobioze preživijo vse. Večina vrst je rastlinojedih, redke med njimi pa se prehranjujejo z bakterijami, organskim drobirjem ali plenijo druge majhne talne živali.

So vodne živali, vendar živijo tako v morskih, kot tudi sladkovodnih in kopenskih habitatih, a tudi kopenske vrste zahtevajo vodo za aktivnost. In ker so različne vrste sposobne preživeti v okoljih z različno stopnjo vlažnosti, je razločevanje med kopenskimi in sladkovodnimi vrstami nejasno. Največkrat jih najdemo pri tleh v vodnem filmu na mahovih. Ker pa so takšni habitati zelo spremenljivi, imajo počasniki razvite različne mehanizme kriptobioze – stanja, v kateri so presnovni procesi upočasnjeni ali skoraj ustavljeni, kar jim omogoča preživetje, ko razmere niso ugodne za aktivnost.

„Tardigrade so izredno trdne živali,“ pravi Thomas Boothby, raziskovalec na Univerzi v Severni Karolini. „Znanstveniki še vedno poskušajo ugotoviti, kako lahko preživijo tako ekstremne razmere.“

„Astrofizični dogodki, kot so udari asteroidov in eksplozije, so bili vzroki preteklih izumrtij na Zemlji. Takšne nasilne kataklizme bi lahko preprosto izbrisale človeka: pripadamo občutljivi vrsti in na nas dramatično vplivajo subtilne spremembe v okolju,“ opozarja soavtor Rafael Alves Batista z univerze v Oxfordu. In prav zaradi takšne odpornosti tardigrad, so Alves Batista in njegovi kolegi, želeli raziskati učinke potencialnih astrofizičnih katastrof na več kot samo človeško življenje. „To je razburljiv čas za postavljanje vprašanj tudi o življenju v preostanku galaksije ali vesolja,“ pravi avtor študije David Sloan. Tardigradi lahko živijo okoli vulkanskih odprtin na dnu oceana, kar pomeni, da imajo ogromen ščit pred vrsto dogodkov, ki bi bili katastrofalni za ljudi, poudarja.

V bistvu, pravijo raziskovalci, lahko le smrt sonca pripelje do popolnega izumrtja življenja na Zemlji, vključno s tardigradami. „Zdi se, da je življenje, ko se enkrat pojavi, težko v celoti izriniti,“ pravi Sloan. „Izgubi se lahko ogromno število vrst ali celo rodov, vendar se bo življenje še vedno nadaljevalo.“ In to je spodbudno sporočilo za znanstvenike, ki iščejo znake življenja zunaj naših planetnih obal.

„Tardigradovi so tako blizu neuničljivemu, kot je to mogoče na Zemlji,“ pravi Alves Batista. „Vendar je mogoče, da obstajajo tudi druge prožne vrste primerov drugje v vesolju.“