Evropski projekt Volk v Alpah za uspešno sobivanje ljudi in volkov

<![CDATA[Mednarodni projekt Life Wolf Alps si prizadeva za usklajeno strategijo dolgoročnega ohranjanje volkov v Alpah. Sofinanciran s strani Evropske komisije v okviru finančnega mehanizma LIFE+ 2007-2013 'Narava in biodiverziteta', je namenjen izvajanju in usklajevanju varstvenih ukrepov za dolgoročno ohranjanje populacije volkov v alpskem prostoru.

Projekt deluje na sedmih ključnih območjih, ki so bila prepoznana kot posebej pomembna za prisotnost vrste oz. za njeno nadaljnje širjenje v alpski ekosistem.

Cilj projekta je oblikovanje strategije za uspešno sobivanje med volkovi in ljudmi, odvisnih od od tradicionalnih ekonomskih panog ter vzpodbujanje dobrih praks za zmanjševanje konfliktov – tako na območjih s stalno prisotnostjo volkov, kot v predelih, kamor se volkovi vračajo po desetletjih odsotnosti.

Projekt izvaja deset italijanskih in dva slovenska partnerja,Triglavski narodni park ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.

“S podporo številnih ustanov in organizacij tvorimo mednarodno delovno skupino, potrebno za usklajeno upravljanje volčje populacije v Alpah,” pravijo. Poleg spremljanja stanja populacije je med projektnimi akitvnostmi
poudarek na ukrepih za preprečevanje napadov volkov na domače živali in izvrševanje izboljšanega nadzora nad nezakonitim ubijanjem volkov ter nad križanjem med volkovi s psi. “To je ključnega pomena za ohranjanja genetske identitete alpskih volkov,” pojasnijo.
Drugi sklop temeljnih projektnih aktivnosti je vezan na širjenje znanstveno  podprtih informacij o biologiji vrste, razbijanju mitov in legend o volkovih ter izboljšanju njihove javne podobe. Z aktivnostmi želijo zagotoviti ohranjanje te za Alpe izjemno pomembne živalske vrste.
Vrnitev volkov v Alpe
“Volčje trope, ki na območju Alp živijo zadnjih dvajset let, sestavljajo potomci volkov, ki so na omejenem območju med južnimi in centralnimi Apenini preživeli skorajšnje izumrtje v začetku 20. stoletja. Od sedemdesetih let je volk na tem območju zavarovana vrsta, ki je pričela s širjenjem sprva v severni del Apeninov, od devetdesetih let dalje pa tudi v jugozahodni del Alp,” so zapisali v predstavitveni brošuri projekta.
Volkovi se danes iz zahodnega dela vračajo tudi v centralne in vzhodne predele Alp, kjer prihaja do stika s  posameznimi osebki iz dinarske populacije iz Slovenije. Tudi pri dinarskih volkovih namreč prihaja do naravnega širjenja.

Za razliko od vrst, ki smo jih zaradi drastičnega zmanjšane številčnosti (npr. medvedi, kozorogi) ali celo lokalnega izumrtja (npr. brkati ser), na območja prvotne razširjenosti ponovno doselili ljudje, so volkovi Alpe ponovno naselili po naravni poti.

“Širjenje volkov in njihova ponovna naselitev v Alpah je naravni proces, ki na katerega so vplivali in ga vzpodbudili različni dejavniki, npr. odseljevanje ljudi s podeželja in z njim povezano širjenje gozdnih površin,” pojasnjujejo na projektu. Proces ustvarja nov življenjski prostor tako za volkove, kot za njihov plen (prostoživeče kopitarje, npr. divje svinje, srnjad, jelenjad). K naravnemu širjenju populacije so, kot razložijo, pripomogli tudi številni varstveni ukrepi in ozaveščanje javnosti.
“Vrnitev volkov za ta območja predstavlja  dodano vrednost, ki dopolnjuje in bogati alpski ekosistem. Po desetletjih odsotnosti vrste pa se bomo z njo morali ponovno načiti uspešno sobivati,” zaključijo.
 ]]>