Društvo Humanitarček – kjer verjamejo v dobro

<![CDATA[V društvu Humanitarček, ki deluje od leta 2010, in v katerem deluje 12 aktivnih članov, so zabeležili že več uspešnih dobrodelnih akcij. Čez celo leto zbirajo posteljnino, brisače, mila in zobne ščetke za brezdomce, starejšim ljudem pomagajo pri obnovi hiš, poleti pa jih peljejo na morje.
Za socialno ogrožene družine zbirajo hrano in šolske potrebščine, s humanitarnimi predstavami pa zbirajo sredstva za otroke rejniških družin.

O tem, zakaj in komu pomagati, smo se pogovarjali s predsednico društva, Ninno Kozorog, in predstavnico društva, Kajo Rukav.

Vi ne iščete projektov v daljni Afriki, saj ste prepričani, da je dovolj takih, ki pomoč potrebujejo v Sloveniji …
Res je. Zdi se, da ljudje pogosto vidimo in slišimo zgodbe o krutosti življenja iz daljnih krajev, za katere pravzaprav niti ne vemo točno, kje se nahajajo, a smo gluhi in slepi, ko gre za stisko ljudi, s katerimi se srečujemo praktično vsak dan – pa naj bo to v šolah, na delovnih mestih ali preprosto nekje v mestu. Zdi se mi, da znamo takoj opaziti in komentirati ljudi, ki so si privoščili nekaj novega, a od krika na pomoč ne slišimo niti blagega odmeva. Zato poskušamo videti in slišati zgodbe tistih, ki živijo tukaj z nami.
Veliko pomagate tudi brezdomcem, vendar malce drugače, kot smo sicer vajeni?
Brezdomci so tista naša glavna skupina zraven poleg ostalih, s katerimi se ukvarjamo. Poskušamo vračati vero v življenje med vse tiste, ki so jih poti življenja postavile na rob. Naš namen ni samo ‘golo zbiranje stvari’, ampak širjenje zavesti, da se to lahko zgodi vsakomur med nami. Ne zbiramo finančnih sredstev, temveč tiste stvari, ki jih za življenje nujno potrebujejo. Tako na primer zdaj zbiramo tople nogavice, kape, šale …, da bo zima vsaj malce toplejša. S tem pa seveda želimo pokazati, da ni potrebno veliko denarja in materialnih dobrin, da lahko nekomu narišemo nasmeh na obraz in mu vrnemo kanček upanja na boljši jutri.

“Naš namen ni samo ‘golo zbiranje stvari’, ampak širjenje zavesti, da se to lahko zgodi vsakomur med nami. Ne zbiramo finančnih sredstev, temveč tiste stvari, ki jih za življenje nujno potrebujejo.”

Ima država posluh za tiste, ki potrebujejo našo pomoč?
Posluh države je vedno omejen na proračun. Ta je in bo vedno premajhen, menimo pa, da bi bila z drugačno prerazporeditvijo rešena marsikatera stiska. Dejstvo je, da je prosilcev za pomoč vedno več, včasih tudi ne ravno upravičenih, denarja pa vedno manj. Potrebujemo sistemske rešitve, saj dejansko dobrodelne organizacije, civilne iniciative in dobra volja ljudi ne morejo reševati tega, kar bi moral sistem.
Od kod črpate energijo, entuziazem, pa tudi finančna sredstva?
Iz tistih trenutkov, ko zreš v oči, ki žarijo od sreče, ker jim nekaj podariš – pa naj bo to kovanec, kapa ali pa preprosto nekaj lepih besed. Hvaležnost za vsak droben trenutek. Hvaležnost, da si jim pripravljen prisluhniti. Kako zelo lep je občutek, ko greš po pločniku, pa te oseba ustavi in te pozdravi, povpraša, kako se imaš. Ko slišiš nekoga, ki si mu sam pred tem pomagal, kako je tudi sam pripravljen pomagati. Toliko je takšnih majhnih trenutkov, ki zajamejo površino celotnega srca in so nekakšna potrditev, da delaš prav, da si na pravi poti.
Kakšna misel vas vodi pri vašem delu?
Misel, ki nas spremlja že ves čas, od samega začetka je, da to počnemo zato, ker verjamemo v dobro. Verjamemo v ljudi, v veličino majhnih dejanj in verjamemo v boljši in lepši jutri vseh nas.
 
Kristina Žnidar]]>