Site icon Lupa portal

20 živali, ki jih še ne poznate

Svet v katerem živimo je poln eksotičnih živali. Tiste običajne, kot sta žirafa ali lev, poznamo vsi, a poleg njiju obstaja že mnogo vrst, ki jih ne poznamo. Spoznajte živali, ki izgledajo kot izmišljene.

Ne glede na to ali poznate večino teh bitij ali ne, je nekaj povsem jasno: v živalskem svetu obstaja velika raznolikost, za katero moramo skrbeti in jo ohranjati.

Grivasti volk

Embed from Getty Imageswindow.gie=window.gie||function(c){(gie.q=gie.q||[]).push(c)};gie(function(){gie.widgets.load({id:’k4af8Rt7TlBOymes6u4rGg’,sig:’wDNQAG1M3IFT9-8uMOfwQJPhK1Jg0naf9zMB23aF0SU=’,w:’507px’,h:’338px’,items:’537008879′,caption: true ,tld:’fr’,is360: false })});

Grivasti volk je največja vrsta volka v Južni Ameriki, ki spominja na veliko lisico z rdečkastim krznom. Tega sesalca najdemo v odprtih in pol odprtih habitatih, zlasti na travnikih z raztresenimi grmi in drevesi po vsej Južni Ameriki. Grivasti volk je največji od divjih volkov, njegove noge pa so prilagojene za premikanje skozi visoko travo.

Fosa

 Embed from Getty Imageswindow.gie=window.gie||function(c){(gie.q=gie.q||[]).push(c)};gie(function(){gie.widgets.load({id:’mkF5VGmuRaZi6I6bHrYCeg’,sig:’nkJh7KvUhNatCMtOKOTn-mAd8354SSnwXJqCghc-0XM=’,w:’492px’,h:’351px’,items:’568886219′,caption: true ,tld:’fr’,is360: false })});

Fosa je mački podoben mesojedi sesalec, ki živi le na Madagaskarju. Podlasičja mačka je izredno zanimiva žival, ki jo primerjajo s pumo. Ima velike kremplje in gibke gležnje, ki ji omogočajo, da pleza gor in dol po drevesih ter skače iz drevesa na drevo.

Babirusa

 Embed from Getty Imageswindow.gie=window.gie||function(c){(gie.q=gie.q||[]).push(c)};gie(function(){gie.widgets.load({id:’9qUQ2BFrTQVxoyTYxqRetA’,sig:’Y0VWI23r_kQG_I7vecaexCdimSqyuoTxZ4_SBmjVTUQ=’,w:’507px’,h:’338px’,items:’464633973′,caption: true ,tld:’com’,is360: false })});

Babirusa, kar pomeni „prašičji jelen“, je član prašičje družine, ki jo najdemo na Wallacei – skupini indonezijskih otokov Sulawesi, Togian, Sula in Buru. Babirusa mora z dnevno aktivnostjo brusiti svoje okle, saj bi ti sicer začeli rasti v njegovo lobanjo.

Zebra duiker

Foto: Kispál Attila, Wikipedia
Foto: Kispál Attila, Wikipedia

Zebra duiker je majhna antilopa, ki jo najdemo na Slonokoščeni obali in v drugih delih Afrike. Ima zlat ali rdeče rjav kožuh z značilnimi progami, kot jih imajo zebre. Njihovi rogovi so dolgi približno 4,5 cm pri samcih, samice pa imajo polovico krajše. Živijo v nižinskem predelu deževnih gozdov in večinoma jedo listje ter sadje.

Rožnati mišji pasavec

Foto: Cliff, Wikipedia

Mišji pasavec ima približno 7-10 cm dolgo telo, bledo rožnate barve. Ima sposobnost, da se, ko je prestrašen, popolnoma zakoplje pod zemljo le v nekaj sekundah. Prebiva v peščenih ravnicah in traviščih Južne Amerike. Je nočna žival, ki pod zemljo in peskom koplje majhne rove in išče hrano. Pri kopanju uporablja velike sprednje kremplje, s katerimi razbije pesek in skozenj plava kot po vodi. Prehranjuje se z mravljami in drugimi žuželkami.

Amazonski kraljevi muhar

Vrsta ptice, ki jo najdemo v amazonskih gozdovih. Meri 15 cm in med krošnjami lovi leteče žuželke. Te ptice gradijo velika gnezda, ki merijo tudi do dveh metrov. Najraje na vejah ob vodi, kjer gnezdo visi nad vodo in je tako težje dostopno plenilcem.

Gerenuk

 Embed from Getty Imageswindow.gie=window.gie||function(c){(gie.q=gie.q||[]).push(c)};gie(function(){gie.widgets.load({id:’u0BKrwk3QZBOQODpa_nDjw’,sig:’s1iGZ4C-Q_A841qx9mufqwDCHMI77X6JV7vS392hB3k=’,w:’470px’,h:’368px’,items:’849432436′,caption: true ,tld:’com’,is360: false })});

Gerenuk, znan tudi kot Wallerjeva gazela, je dolgovrata antilopa, ki živi med grmičevjem v puščavi v vzhodni Afriki. Beseda gerenuk prihaja iz somalijskega jezika in pomeni „žirafa-vrat“. Gerenuk ima relativno majhno glavo za svoje telo, vendar sorazmerne oči in ušesa. Te antilope se redko pasejo in raje obirajo nizka drevesa in grmičevje, kot je akacija. Višje veje dosežejo tako, da se postavijo na nazadnje noge in raztegujejo svoj dolg vrat.

Pampski zajec

Foto: Luis Argerich, Wikipedia

Pampski zajec (Patagonia mara) je razmeroma velik glodalec, ki ga najdemo v delih Argentine. Ta rastlinojeda, kuncu podobna žival ima značilna dolga ušesa in dolge okončine. Njene zadnje okončine so daljše in bolj mišične kot sprednje.

Južni muntiacini

Foto: Bernard DUPONT, Wikipedia

Muntiacini je vrsta jelena najdena v južni Aziji. Ima mehko, kratko, rjavkasto ali sivkasto dlako in je vsejeda žival. Je meso, travo, sadje, poganjke, semena, ptičja jajca in manjše živali. Oglaša se z glasovi podobnimi lajanju, običajno takrat, ko zazna nevarnost. Samci so zelo teritorialni in so, kljub svoji majhnosti, zelo popadljivi. Med seboj se za ozemlje borijo z rogovi in trdimi zobmi.

Čopasti jelen

Foto: Heush, Wikipedia

Čopasti jelen je majhna vrsta jelena za katero je značilen šop črnih las na čelu. Je bližnji sorodnik jelena muntiacini in živi nekoliko bolj severno na območju osrednje Kitajske. Je plaha samotarska žival in se najraje giblje na mestih, ki nudijo veliko skrivališč in dobro kamuflažo.

Vijeroga koza

 Embed from Getty Imageswindow.gie=window.gie||function(c){(gie.q=gie.q||[]).push(c)};gie(function(){gie.widgets.load({id:’ocopYPy-RDRPMVD8XhE_0w’,sig:’7tBWk35tKuqXQiTItEkHfYPp2gm-cPqYZtFbW1VU6LE=’,w:’337px’,h:’508px’,items:’123522549′,caption: true ,tld:’fr’,is360: false })});

Vijeroga koza je velika vrsta divje koze, ki jo najdemo v Afganistanu in Pakistanu. Velja za ogroženo živalsko vrsto, saj jih živi le še nekaj manj kot 2500. Vijeroga koza je sicer narodna žival Pakistana. Ob prežvekovanju iz ust izloča peni podobno snov, ki jo pljuva na tla, kjer se posuši. Lokalni ljudje njene izbljuvke nabirajo, saj verjamejo, da ob piku kače nase vežejo kačji strup.

Rdeči volk

 Embed from Getty Imageswindow.gie=window.gie||function(c){(gie.q=gie.q||[]).push(c)};gie(function(){gie.widgets.load({id:’apQXT45WSNRDM5jxjVXXlw’,sig:’JBiqlx3sghj8d58dZ3JmmWR9FG3Fykm-PuJoq5aVDpk=’,w:’338px’,h:’507px’,items:’534929011′,caption: true ,tld:’com’,is360: false })});

Rdeči volk živi v južni in jugovzgodni Aziji. Je zelo socialna žival, ki živi v velikih klanih in se le občasno razdeli v manjše skupine, ko se poda na lov. Primarno lovi manjše do srednje velike kopitarje. To ji uspe s preganjanjem, dokler se plen ne utrudi. Večja skupina rdečih volkov lahko napade tudi večje živali, kot so divja svinja, vodni bivol ali celo tiger. Ljudem se izogiba, saj se jih boji.

Iravadski delfin

 Embed from Getty Imageswindow.gie=window.gie||function(c){(gie.q=gie.q||[]).push(c)};gie(function(){gie.widgets.load({id:’z0aBAvczTKNkACz-P97w_A’,sig:’Wxb0c50csCkRO1JHk64gKzCrF2I36oPN6bZLrmO1Ebw=’,w:’512px’,h:’335px’,items:’124770446′,caption: true ,tld:’fr’,is360: false })});

Vrsta oceanskega delfina se nahaja v bližini morskih obal in v rečnih ustjih v jugovzhodni Aziji v delih Bengalskega zaliva. Genetsko je ta vrsta delfina tesno povezana s kitom ubijalcem, kar na videz izdaja že oblika njegove glave.

Rakunasti pes

 Embed from Getty Imageswindow.gie=window.gie||function(c){(gie.q=gie.q||[]).push(c)};gie(function(){gie.widgets.load({id:’eh7ICpvnSO1Q5ONav-uGqg’,sig:’IJpCC8AU-ldQcBTv6rwrDojkpZ4ogQj_EfYJBod1aIY=’,w:’509px’,h:’339px’,items:’637004880′,caption: true ,tld:’com’,is360: false })});

Rakunasti pes ali enok je avtohtona žival v vzhodni Aziji. Svoje ime je dobil zaradi podobnega izgleda z rakunom, s katerim pa v resnici nima veliko skupnega. So dobri plezalci, zato jih velikokrat lahko srečamo na drevesih.

Cyphonia Clavata

 Embed from Getty Imageswindow.gie=window.gie||function(c){(gie.q=gie.q||[]).push(c)};gie(function(){gie.widgets.load({id:’YYhn2MyqQ51IS8w6dXnzrA’,sig:’hBknextoQZAKGCVk3qxWMaCdlze5wBytvCk8QSTwO2U=’,w:’340px’,h:’504px’,items:’512303265′,caption: true ,tld:’com’,is360: false })});

Cyphonia Clavata je žuželka, ki živi na drevesih. Iz svoje glave ima izrastek, ki nas spominja na mravljo, s katerim pretenta plenilce in skrije svoje telo.

Sunda Colungo (Galeopterus variegatus)

 Embed from Getty Imageswindow.gie=window.gie||function(c){(gie.q=gie.q||[]).push(c)};gie(function(){gie.widgets.load({id:’Bycvr5KNQ91VCtNUZV9liw’,sig:’yRXGP4A4XHJJU7msDzgpsOe0fUrUq6pysqXCAglYTfU=’,w:’339px’,h:’509px’,items:’578981715′,caption: true ,tld:’fr’,is360: false })});

Sunda ali leteči lemur, pravzaprav ni lemur in ne leti. V resnici le odskoči in pluje med drevesi. Je žival, ki živi striktno na drevesih, je aktivna ponoči in se hrani z mehkimi rastlinskimi deli, kot so mladi listi, poganjki, cvetovi in sadje. Najdemo jo lahko v Indoneziji, na Tajskem, v Maleziji in v Singapurju.

Delfin orka (Lissodelphis peronii)

Ta posebni delfin je majhna in vitka vrsta sesalca, ki se nahaja v hladnih vodah južne poloble in je po barvi podobna orki. So hitri aktivni plavalci in nimajo vidnih zob in nimajo hrbtne plavuti. So zelo graciozni in se pogosto premikajo tako, da skačejo iz vode.

Kiwa hirsuta

Foto: Andrew Thurber, Oregon State University, Wikipedia

Kiwa hirsuta je rak, ki je bil leta 2005 odkrit v južnem Tihem oceanu na hidrotermalnih vrelcih v globini okoli 2.200 m. Ta deseteronožec, ki v dolžino meri okoli 15 cm, je znan predvsem po svilnatih bledorumenih dlačicah, ki pokrivajo nožice in klešče. Na njih živijo simbiotske bakterije, ki nevtralizirajo strupene minerale iz vrelcev.

Krt zvezdaš

Foto: gordonramsaysubmissions, Wikipedia

Krt z zvezdastim nosom je majhen krt, ki živi v mokrih nižjih predelih vzhodne Kanade in severovzhodnih delih ZDA. Zlahka ga prepoznamo po njegovem nosu iz katerega štrlijo rožnati izrastki, ki jih uporablja kot organ za tipanje. Z zvezdnatim tipalom, razcepljenim na 22 krakov, tipa naokrog in išče svojo pot.

Piškurji

 Embed from Getty Imageswindow.gie=window.gie||function(c){(gie.q=gie.q||[]).push(c)};gie(function(){gie.widgets.load({id:’7Grnbla-TUB6t1bbCLlUSg’,sig:’DsuK6Uv04m5n0Dq-rs8m3-3bQu6rm4fjBlXK0XNxdNs=’,w:’508px’,h:’338px’,items:’486455165′,caption: true ,tld:’fr’,is360: false })});

Piškurji so vrsta brezglavih rib, ki živijo večinoma v obalnih in svežih vodah. Za odrasle živali so značilna usta z zobmi, s katerimi se prisesajo na ribe in pijejo njihovo kri. Piškurji naj bi na Zemlji živeli že 300 milijonov let in njihova telesna struktura še vedno ostaja razmeroma nespremenjena.

(Visited 1.597 times, 1 visits today)
Exit mobile version