Umrla je dr. Aleksandra Kornhauser-Frazer, znanstvenica svetovnega kova

V 94. letu starosti je umrla svetovno uveljavljena znanstvenica, kemičarka dr. Aleksandra Kornhauser-Frazer. Sama je rekla, da moraš biti za vrhunske dosežke zaljubljen v svoje delo, garaški in pogumen. Delovala je na številnih raziskovalnih področjih, v Sloveniji je bila med pionirji pri prenosu akademskega znanja v gospodarstvo. Z zbirkami knjig Pamet je boljša kot žamet je za pridobivanje naravoslovnega in tehnološkega znanja navduševala tudi najmlajše.

K svetovni zakladnici znanja je s svojo raziskovalno skupino prispevala dve metodi – strukturiranje podatkov v sisteme ter prepoznavanje vzorcev znanja – ki sta danes visoko dognani z delom številnih raziskovalcev in sta temelj izobraževanju ter raziskovanju in razvoju visokih tehnologij.

Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade, sama je najbolj cenila nagrado Honda, ki ji v svetu pravijo tudi japonska Nobelova nagrada. Do zdaj je edina ženska, ki jo je dobila.

V medijski hiši Ekodežela smo avgusta lani, v okviru revije Pametno podeželje, z dr. Aleksandro Kornhauser-Frazer opravili pogovor, v katerem smo zajeli njeno celotno življenjsko pot ter raziskovalno in politično delovanje, intervju pa lahko preberete TULE.

Življenjska pot dr. Aleksandre Kornhauser-Frazer

• Rojena je bila 26. septembra 1926 v Škofji Loki.
• Njen dekliški priimek je bil Caleari, sedanja je dobila po obeh možeh – pediatru dr. Pavletu Kornhauserju in kemiku dr. Malcolmu Johnu Frazerju.
• Njen oče Humbert Caleari je imel lesnopredelovalno podjetje, ki je v času velike krize leta 1929 bankrotiralo in od takrat so živeli v veliki revščini. Že od ranega otroštva je morala delati za preživetje.
• Osnovno šolo je obiskovala v Škofji Loki, šolanje nadaljevala na (nižji) dekliški poljanski gimnaziji ter ga leta 1941 zaključila z malo maturo.
• Komaj petnajstletna se je vključila v narodnoosvobodilni boj (NOB) kot ilegalka. Pred Nemci se je umaknila v Avstrijo, kjer jo je ujel Gestapo, poslana je bila na prisilno delo v tovarno Steyr – Daimler – Puch.
• Leta 1945 je opravila trimesečni učiteljski tečaj in delovala kot učiteljica, ob delu pa je zaključila izredni študij učiteljišča. Po tem je opravila še manjkajoče izpite na višji gimnaziji in maturirala.
• Vpisala se je na (izredni) študij kemije in ob delu diplomirala. Iz kemije je doktorirala leta 1965. Zaposlila se je na univerzi kot raziskovalka in predavateljica. Ob raziskovalnem delu se je vključila tudi v program izobraževanje učiteljev kemije na tedanji Pedagoški akademiji.
• V zakonu z dr. Pavletom Korhauserjem je rodila hčerko Lilijano, ki se je mednarodno uveljavila na področju zdravljenja nedonošenčkov (dr. Lilijana Kornhauser Cerar).
• Bila je tudi družbeno in politično dejavna, med drugim je bila v vladi Staneta Kavčiča podpredsednica za družbene dejavnosti.
• Dvaindvajset let je s svojim drugim možem, dr. Malcolmom Johnom Frazerjem, živela v Veliki Britaniji, v Oxfordu.
• Svoja zadnja leta je živela Sloveniji, v naselju Polica v občini Grosuplje.
• Umrla je 19. maja 2020.