Največja plantaža zelišč za eterična olja v Evropi – srbska Crvena Reka

Nad vasjo Crvena Reka v Jugovzhodni Srbiji, v nedrih Suve planine, je leta 2009 najprej zadišalo po sivki ali lavandi. Prve nasade v velikosti 30 hektarjev je vzgojila Ljiljana Petrović, nekdanja managerka Tošeta Proeskega. Takrat je bila to tretja največja plantaža sivke v Evropi.

Lastniki plantaž v Jugovzhodni Srbiji so vodilni svetovni proizvajalci eteričnih olj iz smilja, sivke in drugih zelišč

Leta 2010 sta Ljiljana in njen oče Leka Petrović razširila plantažo z nasadi melise in smilja. V plantažo je bilo treba vložiti tako denar kot voljo, trdo delo in pogum.

Paša za oči

Zaraščeni hribi, na katerih so bili nekoč vinogradi in sadovnjaki, so danes v vijolično-rumeno-zeleni barvi prava paša za oči.

Na plantaži smo večkrat videli delavce, ki ročno trebijo plevel in tudi ročno žanjejo. Kljub nizki ceni delovne sile so stroški ročne žetve visoki, saj je treba najeti tudi do sto delavcev na dan. Lastnica je nekaj let nazaj ročno žetev zamenjala s strojno, ker je cenejša, hkrati pa novi traktorji po njenih besedah ne onesnažujejo okolja in so tudi varčni pri porabi goriva. Ročno puljenje plevela med sadikami je še vedno ostalo v praksi, med vrstami sadik, ki so široke tudi do enega metra, pa plevel trebijo traktorji.

Od leta 2009 do lani so hribi nad Crveno reko postajali čedalje bolj rumeni, Petrovićeva je k sodelovanju povabila številne kooperante, poslovne partnerje, med katerimi so nekdanji košarkarji, odvetniki, sodniki in drugi poslovneži. Tako je do danes nastalo območje plantaže velikosti okoli 120 hektarjev, ki se širi še naprej. Iz zaraščenih hribov je nastala osupljivo lepa plantaža smilja, ki meri več kot sto hektarjev in je med vodilnimi v svetu po velikosti in predelavi eteričnih olj ter največja plantaža v Evropi.

Približno sto kilometrov stran pa je še ena stohektarska plantaža smilja, v lasti Novice Šutića, ki je vodilni svetovni strokovnjak za pridelavo in predelavo zelišč. Tako je Srbija z dvema plantažama postala največji pridelovalec zelišč na svetu.

Ugodno podnebje za eterična olja

Ljiljana Petrović in ostali strokovnjaki za vzgojo zelišč so mi povedali, da je podnebje tu idealno za smilj, meliso, sivko, bolgarsko vrtnico, žajbelj in druga zelišča, ker je zemlja pusta, kamnita. Preko Suve planine iz smeri Bolgarije prihaja mediteranski zrak s Črnega morja na eni strani, na drugi strani pa z juga preko Niša prihaja mediteranski zrak z Egejskega morja. Noči so hladne zaradi planinsko-kontinentalne klime, ki obdaja plantažo, zato eterična olja ne izparevajo, temveč se zadržujejo v rastlinah.

V zadnjem času so ugotovili, da je klima idealna tudi za sadje, zato so letos posadili še borovnice in češnje. Letos pa bodo tu opojno zadišali še cvetovi bolgarskih vrtnic, iz katerih delajo olja za parfume.

Povpraševanje po smilju vse večje

Ljiljana Petrović je, kot pove, v prve nasade sivke vložila več kot 500.000 evrov. Liter eteričnega olja sivke pa se prodaja po ceni med 60 in 70 evrov. Po šestih letih je bilo treba sivko prekopati in se odločiti za novo strategijo. Iz prodaje sivkinega olja je nato razvijala nove nasade iz smilja in melise, saj svetovni trg potrebuje velike količine olja iz smilja, ki je idealno za pomlajevanje kože. Tudi cena olja iz smilja je temu primerna višja – liter stane med 1.300 in 1.500 evrov, odvisno od kakovosti olja. Eterično olje melise in čaj iz melise pa se uporabljata v medicini za zdravljenje različnih težav. Cena tega je okoli 1.500 evrov za liter.

Najstarejša mednarodna avtocesta, ki pelje od Beograda do Istanbula, deli plantažo na dva dela

Plantaža nad vasjo Crvena reka je edina v Srbiji, ki je blizu mednarodne avtoceste in koridorja 10, preseka pa jo najstarejša mednarodna cesta, ki se kot kača vije vse do občine Bela Palanka in naprej do Bolgarije. To pomeni, da imajo lastniki plantaže idealno cestno infrastrukturo, zato razmišljajo tudi o razvoju ekološkega turizma.

Zanimivo: Tatovi in iskalci zlata
Plantaže so ograjene z žico in v zadnjih nekaj letih imajo tudi zaklenjene vhode. Zakaj? Na koridorju deset so potencialna najdišča zlatih kovancev, ki so jih Turki zakopavali v lesenih hišah ali v zemlji in na zemljevidu zapisovali kraje, kjer se nahajajo zlatniki. Iskalci zlata so uničevali nasade, zato so jih morali lastniki preganjati. Težava pa so bili tatovi sadik.

Velika plantaža je idealna tudi za bolnike pljučnih bolezni, srca in ožilja ter, kot tukaj pravijo, za ‘bolnike z ranjeno dušo’. Tudi sami smo se prepričali o blagodejnih učinkih okolja. Na plantaži vedno pihlja veter, pozimi mrzla košava, zrak je čist, diši po smilju in sivki. Osupljivo lep pogled na Suvo planino na levi obali reke Nišave, na desni pa na Svrljiške planine so idealno okolje za slikarje in fotografe.

Ali bo cvetel tudi eko turizem?
Naslednja naloga, ki si jo je zadala Ljiljana Petrović, je gradnja turističnega naselja iz ekoloških materialov. Prve hiše za večje družine so že končane.

V čem je skrivnost uspeha?

Temelj uspeha je, kot pravi Ljiljana Petrović, prava vizija, ki temelji na ohranjanju zdrave zemlje in zdravega okolja. Drug pomemben dejavnik so vztrajnost, pogum in železno potrpljenje. »Denar je tudi potreben, vendar, če nisi pogumen in potrpežljiv, te lahko objektivne okoliščine spravijo v obup,« poudari sogovornica. Vse plantaže so v zasebni lasti, vanje so lastniki vlagali svoje prihranke, državnih in evropskih sredstev niso prejeli. Za v prihodnje pa imajo dovolj argumentov, da zaprosijo tudi za denar iz evropskih skladov in to bodo, kot še pove Petrovićeva, tudi storili.

Delo na plantaži – priložnost za zaslužek lokalnih prebivalcev

Občina Bela Palanka je med najrevnejšimi v Srbiji, ljudje pretežno živijo od poljedelskih pridelkov in socialne pomoči, pa čeprav imajo kvalificirane in šolane občane. Občani so obupani in razočarani, saj za svoje otroke ne vidijo prihodnosti.   Milada, Veselinka, Olgica in še številne gospodinje iz Crvene reke so povedale, da vsako poletje žanjejo smilje tudi na 40 stopinjah Celzija, delajo od petih zjutraj do enih popoldne, potem počivajo. Prejmejo deset evrov za osem ur dela, kar je za slovenske razmere premalo. A sogovornice se ne pritožujejo glede zaslužka, kajti druge priložnosti za delo nimajo. Vseeno pa si želijo vsaj 20 evrov na dan. Življenjski stroški so namreč visoki, skorajda enaki kot v Sloveniji.

Mirjana Ribič

 

Foto: Mirjana Ribič

Članek je bil objavljen v reviji Lupa, november 2017.