Kdo je nova vinska kraljica Slovenije?
Ano Pavlin, ki prihaja na slovenski vinski prestol iz dolenjskega Otočca, sta v petek za 24. Vinsko kraljico Slovenije okronala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec ter predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.
Ano Pavlin je v novembru 2019 izbrala komisija, ki jo Pomurski sejem, nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, oblikuje s pomočjo predstavnikov pokroviteljev in stroke. V letu 2020 bo predstavljala vse tri slovenske vinorodne dežele, slovenska vina, vinogradništvo, turizem in kulturno dediščino na številnih dogodkih doma in v tujini.
Nova Vinska kraljica Slovenije prihaja iz vinorodne dežele Posavje, Otočca, obiskuje pa 2. letnik magisterija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer turizem. Ana, ki bo letos februarja dopolnila 24 let, je članica Društva vinogradnikov Grčevje, leta 2018 je bila tudi Cvičkova princesa. Izkušnje v vinogradništvu nabira že od otroških let, očetu pomaga pri delu v vinogradu, pri kletarjenju ter pri sprejemanju gostov na domači, Matjaževi domačiji.
Vino vinske kraljice Slovenije 2020, Frankinjo Plus, letnik 2017, je predstavil Jernej Martinčič, pokrovitelj kraljevskega vina.
Ana Pavlin, ki se je rodila 20. 2. 1996 v Novem mestu, trenutno obiskuje 2. letnik magisterija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer turizem. Je članica Društva vinogradnikov Grčevje, izkušnje v vinogradništvu pa nabira že od otroških let. V začetku je sodelovala predvsem pri različnih delih v vinogradu, zadnja leta pa očetu pomaga tudi pri kletarjenju. Doma imajo namreč nekaj manj kot 4000 trt.
Zgodba o cvičku
Poleg cvička, ki je za to področje značilna zvrst, pridelujejo tudi zeleni silvanec, laški rizling, dišeči traminec, portugalko, modro frankinjo, žametovko in ekološko sorto regent. Da se Ana zares spozna na vino, pa tudi kulinariko, dokazujeta zlato priznanje na Tednu cvička za vino Dišeči traminec ter zlato priznanje na državni razstavi kruha v Beli Cerkvi za ajdov kruh z orehi. Na domači Matjaževi domačiji sprejemajo domače in tuje skupine. V 1,5 urnem programu gostom skozi multivizijo predstavijo Zgodbo o cvičku, ki je v bistvu tudi zgodba o vinu. V njej prikažejo zgodovino vina, vinsko posodo, vse tri vinorodne dežele, vinske zavetnike in pridelavo vina od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Po končani multiviziji gostje degustirajo osnovne sestavine cvička: dolenjsko belo, modro frankinjo in žametovko, na koncu pa poskusijo tudi aktualnega kralja cvička. Ana Pavlin je bila tudi 20. Cvičkova princesa.
Turizem v zidanicah
V vinski gorici Grčevje imajo tri tradicionalne zidanice, v katerih sprejemajo pretežno tuje goste, ki so navdušeni nad lepotami slovenskih vinskih goric, Dolenjske, nad vinom in gostoljubnostjo. Vključeni so v projekt Turizem v zidanicah, ki že deveto leto trži zidanice kot unikaten turistični produkt. Več kot 80% je tujih gostov, ki v zidanice prihajajo za teden ali dva, raziščejo Dolenjsko in Slovenijo, uživajo v naši izjemni kulinariki in pestrem izboru vin, predvsem pa v čudoviti naravi in gostoljubnosti. Ana je prepričana, da je prav Turizem v zidanicah, ki zajema tako vinorodno deželo Posavje kot Podravje, izjemna priložnost za promocijo in trženje odličnih slovenskih vin.
»Ni je dežele niti regije v svetu, ki bi na tako majhnem koščku ponujala tako izjemno enološko raznolikost, kot jo premore naša Slovenija«
V kandidaturo za 24. Vinsko kraljico Slovenije se je podala zato, ker verjame v izjemen potencial slovenskih vin. Nekatera od njih so že dosegla v svetu izjemna priznanja, verjame pa, da si jih to zasluži še veliko več. Prepričana je, da je vino izjemen, a še premalo izkoriščen potencial za razvoj našega turizma in nepogrešljiv del izjemne slovenske kulinarike, kar bomo morali še posebej izkoristiti leta 2021, ko bo Slovenija Evropska gastronomska regija. »Ni je dežele niti regije v svetu, ki bi na tako majhnem koščku ponujala tako izjemno enološko raznolikost, kot jo premore naša Slovenija«, rada poudari. »Zato si bom med drugim prizadevala tudi, da bi Martinovo postal državni praznik. Vinarji Slovenije teden ali dva okoli Martinovega prirejali različne dogodke, degustacije, strokovne posvete, na katere bi povabili tudi ugledne tujce in seveda turiste. Martinovo poteka ravno v času mrtve sezone, ko je manko turistov, tovrstne manifestacije pa bi lahko v našo deželo privabile veliko tujih obiskovalcev in prinesle našim vinom dodatno prepoznavnost in sloves.«
Vir: Pomurski sejem
