Kaj so se naučili o Zemlji tisti, ki so nanjo pogledali iz vesolja?
Astronavti lahko vidijo Zemljo, kot je mi nikoli ne bomo. Kako to vpliva nanje in na percepcijo našega planeta? Za National Geogprahic je svoje izkušnje opisalo nekaj astronavtov.
Samantha Cristoforetti, italijanska astronavtka, je znana kot druga ženska na najdaljšem vesoljskem poletu brez prekinitve – leta 2015 je kar 199 dni preživela na mednarodni vesoljski postaji. “Pod seboj imaš planet, in večina vsega, kar vidiš, sploh podnevi, ne kaže na človeško prisotnost. Če pogledaš na geološki časovni trak, je naša prisotnost res drobna. Moramo držati skupaj kot človeška družina, da si zagotovimo obstoj za vedno, ne pa da bomo le en trenutek zgodovine planeta,” je povedala.
Mike Massimino iz ZDA, ki je Zemljo opazoval z vesoljskega teleskopa Hubble, je povedal, da je Zemlja z bujnimi gozdovi Južne Amerike, afriškimi puščavami in svetlikajočimi mesti, ki so se razsprostirala pod njim, videti kot raj: “V nekem trenutku sem pomislil, da če bi bil v nebesih, bi tako videl naš planet. A potem sem si rekel, ne, lepše je. Tako mora biti v nebesih. Naš planet je raj. Zelo srečni smo lahko, da smo tu.”
Italijanski vesoljski potnik Luca Parmitano ravi, da še nismo razvili besed, s katerimi bi zajeli realnost vesoljskega poleta: “Do sredine 20. stoletja ni bilo potrebe, da izrazimo, kaj pomeni videti naš planet iz vesolja.”
Karen Nyberg iz ZDA je med svojim drugim obiskom mednarodne vesoljske postaje izdelala plišastega dinozavra za svojega triletnega sina – prvo igračo, narejeno v vesolju. To ji je, kot je dejala, dalo večji občutek povezanosti z bližnjimi na Zemlji. Hkrati pa so se s tem manifestirala tudi druga občutenja do domačega planeta: “V prihodnosti si želim biti večja zagovornica za zaščito živali. Vsak delček planeta reagira na vsak drug delček planeta. Cel planet je eno. Vsaka najmanjša žival je pomemben del ekosistema. Ko vidiš cel planet, to spoznaš, želiš biti bolj proaktiven na tem področju. Če bi lahko vsak Zemljan enkrat obkrožil Zemljo, bi bile stvari drugačne.”
Kanadski astronavt Chris Hadfield je povedal, da se je, ko je krožil okoli Zemlje, počutil bolj povezanega z vsemi ljudmi kot kdajkoli prej.
Kathy Sullivan, američanka, se je iz vesolja vrnila z občudovanjem sistemov, ki so omogočili, da je Zemlja neverjetna oaza: “Med poleti je v meni rasla motivacija in želja ne le po uživanju v razgledu, ampak da naredim iz tega nekaj pomembnega.”
Gennady Padalkal, ruski kozmonavt, ki je v vesolju preživel največ časa, in sicer skupno 878 dni med leti 1998 in 2015. Zanj je bila izkušnja lekcija v ekipnem delu, katerega pomen se je v smrtno nevarnem okolju močno povečal. Po njegovem mnenju bo planet zdržal ne glede na to, kako močno smo ga ljudje spremenili. Sprašuje pa še, če bomo ljudje kot vrsta preživeli.
Vir: National Geographic
