Upam, da si, ko bereš to, okej. Da je tvoje zdravje okej, da so tvoji ljudje zdravi. In upam, da ti situacija, v kateri smo se znašli, ni zlomila duha. Vse je začasno. Vse mine.
Tudi to bo.
Dnevi so lahko težki. Dnevi so lahko dolgi. Pogrešanje lahko duši, cmok v grlu je lahko tako velik, da ohromi. Težko je. Pa potem spet ni. In potem spet je. In potem vmes lahko izgubiš stik s časom. In potem vmes lahko izgubiš stik s sabo.
Zato dihaj. Sprosti ramena, sproti obraz. Ne tišči zob skupaj. Kadarkoli v dnevu se spomniš, kadarkoli v dnevu te telo opomni, globoko vdihni in začuti vdihnjen zrak globoko v sebi. Začuti sebe. Vdihni, vdihni.
Zadrži ta dih. Da, zadrži ga. Okrog njega zberi vse tisto, kar veš, da ti ne služi. Zberi vse negativno, pretirane skrbi in črne napovedi. In izdihni. Izpusti ven iz telesa slabo, da lahko narediš prostor dobremu. Izdihni. Začuti. Vrni se k sebi. Spleti tisti most med vidnim in nevidnim, med fizičnim in psihičnim. Dihaj. Globoko. Počasi.
Dihaj, vzpostavi stik s seboj. Dihaj, da zmehčaš telo in robove grobe realnosti. Dihaj. Vse mine. Tudi to bo.
In, ko bo to minilo, ko bo to za nami, bomo močnejši. Sonce bo drugače božalo kožo, dežne kapljice nas bodo drugače zmočile. Kava s prijatelji bo drugačnega okusa. Zrak, ki ga dihamo brez pretirane pozornosti, bo imel vonj po zmagi in svobodi. In tisti prvi objem zunanjemu svetu bo pristnejši. In tisti prvi dotik sočloveka iskrenejši.m
In to bomo dali čez. Ker že marsikaj smo. Včasih človek pozabi, česa vse je sposoben. Nič narobe. popolnoma normalno. Sploh v zdajšnjih okoliščinah. Vse je okej. Tudi zoprna negotovost. Tudi utesnjujoče štiri stene. Vse bo enkrat za nami in ko bo to za nami, ko bomo spet stopili ven iz stanovanj, hiš, bo zrak, ki ga bomo vdihnili, slajši. Bo izdih tega težko pričakovanega osvobojenega vdiha božanski. Takrat bo naš ‘ujjayi‘ dih res zmagovalen.
Zato dihaj. Naj ti trenutna situacija ne zlomi duha. Vse bomo.
Več o jogi na medeja.net.
Preberite tudi: Sprostitev si dajte na urnik!
