Narava nam odgovarja: vaš način življenja je nesprejemljiv

Ekstremni vremenski pojavi, ki se bodo po prepričanju okoljskih strokovnjakov ob sedanjem segrevanju planeta še okrepili, so v preteklih letih najbolj prizadeli Honduras, Mjanmar in Haiti, Filipine, Vietnam in Tajsko. A ne slepimo se, da so te dežele daleč od nas in se nas to ne tiče. 

Približno 15.000 ekstremnih vremenskih pojavov, kot so neurja, poplave, zemeljski plazovi in suše, predvsem pa orkani, je med letoma 1995 in 2014 po vsem svetu terjalo več kot pol milijona življenj. Napovedi za prihodnost (človeštva) na Zemlji niso nič kaj obetajoče: posledice ekstremnih vremenskih pojavov so – in bodo – še bolj uničujoče.

Ne glede na siceršnja rahla odstopanja podatkov različnih znanstvenih institucij, ki proučujejo podnebna dogajanja, so si o vzrokih propadanja našega življenjskega okolja strokovnjaki edini: kriv je naš nebrzdani način življenja in izkoriščanja naravnih virov.

Lanski vročinski valovi

Da so nas letos čez poletje večkrat dodobra z znojem oblili vročinski valovi s temperaturami tudi nad 40 stopinj, temperaturne razlike pa so med nevihtami in med dnevom in nočjo nenadoma padle tudi za 20 in več stopinj, smo občutili na lastni koži. Ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) poroča, da je bil lanski julij v 138-letni zgodovini meritev drugi najbolj vroč mesec na našem planetu.

Spreminjamo atmosfero

Na Agenciji RS za okolje ARSO poudarjajo, da človek z vrsto svojih aktivnosti vpliva na kemijsko sestavo atmosfere in s tem posledično tudi na vreme. »O glavnih vzrokih za globalno naraščanje temperature si je večina klimatologov edina: povzroča ga velika raba fosilnih goriv, s tem je povezano naraščanje koncentracij toplogrednih plinov, velik delež pri tem pa ima še izsekavanje ogromnih gozdnih površin v tropskih predelih. Posledice teh dogajanj občutimo globalno,« je povedal meteorolog Branko Gregorčič iz ARSO.

Tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj, raziskovalka področja in vodja centra za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, v svoji knjigi ‘Planet, ki ne raste’ opozarja na uničenje, ki ga Zemlji, svojemu edinemu domu, nepremišljeno in sebično zadaja človek. »Posledice človekove dejavnosti so povezane med sabo in zajemajo vse od podnebnih sprememb, zakisanja oceanov, tanjšanja ozonske plasti, naglega izumiranja živalskih in rastlinskih vrst do rušenja dušikovega in fosforjevega kroga ter kemičnega in drugega onesnaževanja tal, vode in zraka. Današnja generacija z nereševanjem teh težav in prepočasnim prehodom v brezogljično družbo in krožno gospodarstvo ogroža prihodnost obstoja svojih potomcev,« namigne Kajfeževa tudi možnosti rešitev.

Na območju Alp predvidevajo še bolj sušna in vroča poletja

Gregorčič povzame študijo avstrijskih kolegov iz osrednje institucije za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG), kjer v podnebnem scenariju za alpsko območje v naslednjih desetletjih predvidevajo še bolj sušna in vroča poletja ter mile in bolj deževne zime z višjo mejo sneženja. To je posledica širitve subtropskega območja visokega zračnega tlaka proti severu – predvsem v poletnem času. Zato je tudi več sonca, pogostejši so poletni vročinski valovi, posledica tega pa je tudi krčenje ledenikov.

Gregorčič še pojasni, da je količina padavin zelo spremenljiv parameter na mesečnem ali letnem nivoju, spremembe dolgoletnih trendov pa so v resnici minimalne: »Spremenljivost vremena in pogostnost ekstremnih vremenskih pojavov, kot so močni nalivi, toča in viharji, ostaja sicer zelo podobna kot v preteklih 250 letih. Pogostost močnih deževij in s tem poplav se zaradi vremenskih oziroma klimatskih faktorjev ni bistveno povečala. Hitra spremenljivost vremena na našem območju je iz leta v leto velika, zato so trendi včasih tudi prekinjeni, a se hitro povrnejo. Odločilni pri tem so ‘človeški faktorji’, kot so regulacije vodotokov in gosta poselitev. K dojemanju ‘večjega števila izrednih dogodkov’ v današnjem času pa največ prispeva hitrost komunikacije. Poročila o izrednih vremenskih dogodkih in povzročeni škodi s posnetki prič na mobilnih telefonih omogočajo sodobni komunikacijski mediji oziroma internet.«

Bomo z geoinženiringom lahko rešili podnebje?

To, da je po tem, ko so kitajski znanstveniki v oblake izstrelili rakete s kroglicami iz srebrovega jodida, na sušno severno območje Kitajske padlo 16 milijonov ton snega, bi lahko bila navdušujoča vest, da bomo ljudem le uspelo ‘ukrotiti’ vreme. Postopek ‘sejanja oblakov’ s katerim lahko preženejo meglo, povečajo deževne padavine in zmanjšajo škodo zaradi toče, so izumili že sredi prejšnjega stoletja, a znanstveni krogi so kljub tovrstnim uspešnim lokalno omejenim občasnim projektom manipuliranja z vremenom o učinkovitosti upravljanja s klimatskimi razmerami na Zemlji – ‘deljenega’ mnenja.

Ukrotiti naravo, pri tem pa ne spreminjati škodljivega vedenja do nje, se marsikomu zdi utopično. V poročilu britanske Kraljeve družbe najdemo zapis, da je geoinženiring rezervni načrt za primer, če bi prepozno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in se tako izognili nevarnim podnebnim spremembam. Zavedajo se, da bi povišanje temperatur na celotnem območju planeta za zgolj dve stopinji lahko stalilo ledeno površino na Grenlandiji, kar bi povzročilo dolgoročno povišanje morske gladine za sedem metrov. Pod vodo bi se zato znašla recimo tudi Los Angeles in London. Da bi se izognili takšnemu pogubnemu scenariju, bi morali po njihovem mnenju do leta 2050 za 50 % (v primerjavi s količino izpustov leta 1990) zmanjšati izpust ogljikovega dioksida v ozračje. A izpusti še kar naraščajo …

Vlado Kadunec

Vir: članek Ekstremni vremenski pojavi (Revija Lupa, avg17)