Bomo čez 100 let živeli prek 120 let?

Raziskovalci podaljšujejo našo življenjsko dobo – od molekuralnih vsadkov do regeneracije tkiva. Deklica, rojena leta 1911, je imela pričakovano življenjsko dobo 54 let. Deklica, rojena leta 2011 lahko pričakuje, da bo (povprečno) živela 83 let. Bomo leta 2111 zdravi dočakali 120 let in več?

Odkar pomnimo, nas je vse daljše življenje fasciniralo. Prve omembe filozofovega kamna ali eliksirja življenja najdemo že prek 1700 let nazaj. Danes so zelo brane teme o tem, kaj jesti in piti, da bomo živeli dlje. Nekaj organizacij, predvsem v Silikonski dolini pa si je za cilj zadalo celo, da najdejo način, kako živeti večno – ali vsaj precej dlje.

Regenerativna medicina

Eden od način podaljševanja življenja, ki jih znanost pospešeno raziskuje, je regenerativna medicina – gre za ponovno rast ali popravilo poškodovanih celic, organov in tkiv. Vključuje terapevtske matične celice, inženiring tkiv in proizvodnjo umetnih organov (tudi s pomočjo 3d tiskanja).

Fundacija Metuzalem iz ZDA želi ustvariti svet, v katerem bodo do leta 2030 90-letniki novi abrahamovci. “Verjamemo, da staranje, kot ga poznamo, ni neizogibno,” trdijo. “Skozi regenerativno medicino lahko pridemo do zdravil za večino današnjih bolezni, povezanih s staranjem, kot so srčno-žilne bolezni, diabetes, ledvična odpoved in nevrodegenerativna obolenja.”

Mehanizmi za samozdravljenje

Na Irskem v Centru za raziskave in medicinske naprave razvijajo materiale, ki vplivajo na tkiva in organe na molekularni ravni. Terapije lahko popolnoma prilagodijo glede na problem – materiali pa v telesu spodbudijo naraven mehanizem za samozdravljenje.

V centru ciljajo na izboljšanje tradicionalnih medicinskih naprav in razvijajo novo generacijo vsadkov, celic in zdravil – ki delujejo v kombinaciji. “To bodo izdelki, kot npr. gel, ki ga bomo injicirali v srce, kjer bo popravil srčno mišico. Ali pa žive elektrode, narejene prav za Parkinsonovo bolezen,” navajajo v Centru.

Visokotehnološke rešitve tudi za vsakdanje tegobe

Poskrbeli bodo tudi za bolj vsakdanje zdravstvne težave. “Obliži za zobne luknje, ki bodo pametno dozirali zdravilo, ne bo nam treba jemati tablet vsakih 8 ur. Če imate diabetes, bo pametna naprava poskrbela za dozo inzulina ob pravem času,” razlaga irski profesor.

Vse to bo baziralo na podatkih. Vse več bo pametnih naprav, ki jih bomo ves čas nosili, te pa bodo merile naše zdravstveno stanje v realnem času.

Genetski izračuni

Podjetje Human Longevity (človeška dolgoživost) dela na tem, da bi visoko starost dosegli s pomočjo DNK sekvenc in pametnih naprav. Na podlagi baze genetskih podatkov bodo analizirali in predvidevali zdravstvene zaplete bolj učinkovito in natančno kot je danes možno, s čimer bodo zdravila bolj preventivna in personalizirana za vsakega pacienta posebej.

Življenje ni neskončno

Vseeno pa znanstveniki ostajajo na realnih tleh – vsaj nekateri. “Življenje ni neskončno. Ne gre za podaljševanje življenja, gre bolj za izboljšanje zdravja v času, ki ga imamo. Tako ali tako živimo dlje, želimopa biti bolj zdravi do konca življenja,” poudarja profesor iz Centra.

Drugi se z njim ne strinjajo – ustanovitelj SENS raziskovalnega centra verjame, da je že samo staranje bolezen, ki je ozdravljiva. Trdi, da že danes živi prva oseba na svetu, ki bo dočakala 1000 let starosti – s pomočjo kombinacije metod, kot so izvorne celice, kontrola imunskega sistema in številnih drugih.

Že danes je znano, da npr. zmanjšanje vnosa kalorij, odstranitev reproduktivih organov in določenih celic, pa tudi ‘vampirska’ metoda vbrizgavanja mlade krvi podaljšujejo življenje poskusnih miši. Preizkušali so tudi že različna zdravila, ki so podaljšala življenje. Vse to pa še čaka na testiranje na ljudeh.

Trenutni Guinnessov rekord najstarejše osebe na svetu uradno pripada preminuli Jeanne Calment, ki je umrla leta 1997 pri 122 letih.

Vir: thejournal.ie