20 razlogov zakaj imamo radi drevesa
Tu je nekaj opomnikov zakaj so drevesa in gozdovi tako čudoviti in jih je vredno varovati.
Slovenija je dežela gozdov. Z njim je prekrite okoli 3/5 površine, kar pomeni, da je skoraj vsak slovenski kraj v bližini gozda. Po gozdnatosti se naša država v EU uvršča na četrto mesto, takoj za Finsko, Estonijo in Latvijo.
Gozdovi zagotavljajo vitalno organsko infrastrukturo za raznolike zbirke življenja na planetu. Preživljajo nešteto vrst, vključno z nami, vendar na to pogosto pozabimo. Gozdove jemljemo za samoumevne, jih podcenjujemo in se ne zavedamo kako nepogrešljivi v resnici so. Kako hitro bi življenje na Zemlji ugasnilo, če bi izginili.
In ker je brezbrižnost pogosto odvisna od nevednosti, se spomnimo 20 razlogov zakaj so gozdovi tako pomembni:
1. Pomagajo nam dihati
Gozdovi nam dajejo kisik, ki ga potrebujemo za življenje in absorbirajo ogljikov dioksid, ki ga izdihujemo. Strokovnjaki ocenjujejo, da posamezno zrelo listnato drevo dnevno s kisikom oskrbi od 2 do 10 ljudi.
2. So več kot le drevesa
Gozdovi so tudi dom skoraj polovici živalskih vrst na Zemlji. Žuželke in črvi prispevajo k kroženju hranil v zemlji, čebele in ptice širijo cvetni prah in semena, volkovi in velike mačke pa nadzirajo lačne rastlinojede. Biotska raznovrstnost je za gozd zelo pomembna, a jo po vsem svetu vse bolj ogroža krčenje gozdov.
3. Dom tudi ljudem
V gozdovih po vsem svetu živi približno 300 milijonov ljudi, vključno s približno 60 milijoni staroselcev, katerih preživetje je skoraj v celoti odvisno od gozdov.
4. Hladijo nas
Drevesa v gozdovih ustvarjajo oaze sence pod svojimi krošnjami. Mestna drevesa pomagajo ohlajati zgradbe, kar posledično zmanjšuje potrebo po električnih ventilatorjih ali klimatskih napravah. Večji gozdovi pa se spopadajo s „toplotnimi otoki“, ki nastajajo v mestih in pomagajo uravnavati zračno temperaturo.
5. Ohranjajo hladno Zemljo
Drevesa imajo še en način premagovanja toplote: absorbirajo CO2, ki spodbuja globalno segrevanje.
6. Prikličejo dež
Veliki gozdovi lahko vplivajo na regionalne vremenske vzorce in celo ustvarijo svojo mikroklimo. Amazonski deževni gozd na primer ustvarja atmosferske pogoje, ki ne le spodbujajo redne padavine tam in na bližnjih kmetijskih zemljiščih, ampak tudi tako daleč kot so Velike nižine Severne Amerike.
7. Borijo se s poplavami
Drevesne korenine so ključni zavezniki ob močnem deževju, zlasti na nizko ležečih območjih, kot so rečne nižine. Tlom pomagajo absorbirati odvečno vodo in tako zmanjšati izgubo zemlje in materialno škodo, ki bi lahko nastala ob močnih vodnih tokovih.
8. Čistijo deževnico
Poleg nadzora nad poplavami, z vpijanjem odvečne deževnice drevesa varujejo tudi ekosistem pod zemljo. Deževnica velikokrat s seboj nosi tudi strupene kemikalije, od travnatih gnojil, pesticidov in gnoja, ki jih drevesa filtrirajo.
9. Napolnijo podzemne potočke
Gozdovi so kot orjaške gobe, ki ujamejo vodo na površju in jo usmerijo globlje v zemljo, kjer se steka v vodonosnike in obnavlja zaloge podzemne vode.
10. Blokirajo veter
Gojenje pridelkov v bližini gozda ima veliko koristi, saj v njih živijo netopirji in ptice, ki jedo žuželke in sove in lisice, ki lovijo podgane ter miši. Skupina dreves prav tako služi kot vetrobran in ščiti občutljive pridelke pred vetrom.
11. Zadržujejo plazove
Koreninska mreža gozdov stabilizira ogromno količino tal in preprečuje erozijo.
12. Čistijo umazano zemljo
Poleg stabilizacije tal gozdovi tla tudi očiščujejo. Drevesa so s pomočjo fitoremediacije odstranjujejo in razgradijo strupe v zemlji, da so te manj nevarni.
13. Čistijo umazan zrak
Drevesa lahko očistijo ne le CO2, ampak absorbirajo široko paleto onesnaževal v zraku – med drugim ogljikov monoksid, žveplov dioksid in dušikov dioksid.
14. Zmanjšujejo onesnaženje s hrupom
Zvok v gozdu zbledi, zaradi česar so drevesa najbolj priljubljen dušilec neželenih zvokov. Učinek bledenja zvokov je v veliki meri posledica šušljanja listov, ptičjega petja in drugih zvokov, ki prihajajo iz gozda. Že nekaj pravilno postavljenih dreves lahko zvok v ozadju zmanjša za 50 %.
15. Hranijo nas
Drevesa nam dajejo hrano. Ne le sadje, oreščke in semena, ampak omogočajo tudi rast užitnih gob in jagod.
16. Zdravijo nas
Gozdovi nam dajejo veliko naravnih zdravil. Teofilinsko zdravilo za astmo izvira iz dreves kakava, medtem, ko se spojina v iglicah rdeče cedre bori proti bakterijam, odpornim na zdravila. Približno 70% znanih rastlin z zmožnostjo boja proti raku najdemo v deževnih gozdovih. A je na žalost za zdravilnost testirano manj kot 1% rastlin tropskega deževnega gozda. Tudi samo hoja po gozdu lahko prinese koristi za zdravje, vključno z lajšanjem stresa, znižanim krvnim tlakom in močnejšim imunskim sistemom.
17. Dajejo nam material
Le kje bi bili ljudje brez lesa? Ta obnovljivi vir že dolgo uporabljamo za izdelovanje vsega, od papirja in pohištva, do domov in oblačil.
18. Dajejo delovna mesta
Gozdovi dajejo nešteto poklicev – gozdar, gozdarski inženir, tehnik, gozdarski inšpektor, sekač, gojitelj, gozdarski traktorist, posledično pa nato še mizar, lesar, ipd.
19. Podarjajo nam možnost raziskovanja in sprostitve
Naša prirojena privlačnost do gozdov, del pojava, znanega kot biofilija, je še vedno v razmeroma zgodnjih fazah znanstvene razlage. Vemo, da nas biofilija pritegne v gozd in druge naravne kulise in nas spodbuja, da raziskujemo, se potepamo ali samo sprostimo v divjini. Dajejo nam občutek skrivnostnosti in čudovitosti in vzbujajo v nas tisto divjo plat, ki so jih imeli že naši daljni predniki.
20. Ustvarjajo veličanstvo
Naravne lepote so morda najbolj očitna in hkrati najmanj otipljiva korist, ki jo ponujajo gozdovi. Abstraktna mešanica sence, zelenja, aktivnosti in tišine lahko ljudem prinašajo pravo bogastvo, ki nas z lahkoto prepriča, da moramo gozdove ceniti in ohraniti tudi za naslednje generacije.
