Unesco je napovedal 18 novih krajev, ki jih dodaja k svojemu svetovnemu omrežju biosfernih rezervatov. Od teh jih kar 12 najdemo v Evropi.
Biosferni rezervat je ime, ki se uporablja za opis ekosistema z rastlinami in živalmi, ki so nenavadnega in znanstvenega pomena, hkrati pa spodbujajo ohranjanje in trajnostno rabo naravnih virov. Novi kraji so število rezervatov dvignili na 701 v 124 državah po svetu.
Program Človek in biosfera (Man and the Biosphere Programme) je Unesco ustanovil v začetku sedemdesetih, da bi izboljšal odnose med ljudmi in njihovim naravnim okoljem. »Nujno je treba ukrepati za biotsko raznovrstnost, za našo skupno okoljsko dediščino,« pravi generalni direktor Unesca Audrey Azoulay.
To je 18 krajev, ki so bili za biosferne rezervate razglašeni letos:
- Rezervat biosfere doline Mure (Avstrija)
- Rezervat biosfere Lubombo (Svazi)
- Biosferni rezervat Saleh-Moyo-Tambora (Indonezija)
- Rezervat biosfere Togean Tojo Una-Una (Indonezija)
- Rezervat biosfere Po Grande (Italija)
- Biosferni rezervat Julijske Alpe (Italija)
- Rezervat biosfere Kobushi (Japonska)
- Eko-mirovni rezervat Gangwon Eco-Peace (Južna Koreja)
- Rezervat biosfere reke Yeoncheon Imjin (Južna Koreja)
- Rezervat biosfere Nordhordland (Norveška)
- Rezervat biosfere Roztocze (Poljska)
- Rezervat biosfere jezera Elton (Rusija)
- Rezervat biosfere Alto Turia (Španija)
- Biosferni rezervat La Siberia (Španija)
- Rezervat biosfere Valle del Cabriel (Španija)
- Rezervat biosfere Vindelälven-Juhtatdahka (Švedska)
- Rezervat biosfere Voxnadalen (Švedska)
- Rezervat biosfere Isle of Wight (Združeno kraljestvo)
V Sloveniji najdemo tudi 4 biosferne rezervate, ki so bili razglašeni že prejšnja leta. Julijske Alpe leta 2003, Kras leta 2004, Kozjansko in Obsotelje leta 2010 in Mura lansko leto.
