V okviru sejma Altermed je potekala okrogla miza na temo sprememb in dopolnitev Pravilnika o gojenju konoplje in maka kot krovnega dokumenta za konkurenčno gojenje konoplje v Sloveniji. Omenjeni pravilnik slovenske pridelovalce namreč preveč omejuje in jih glede na razvoj te panoge predvsem v Severni Ameriki postavlja v nekonkurenčen položaj.
Na okrogli mizi so spregovorili tudi o gojenju industrijske konoplje za namen samooskrbe: “Smešno je, da jo kmetje lahko gojijo cela polja, posameznik pa si ne sme posaditi niti ene rastline. Po pravilniku o pridobitvi dovoljenja za gojenje konoplje in maka se konoplja lahko goji samo na strnjenih kmetijskih površinah in sicer: konvencionalni ter integrirani kmetovalci od 0,1 ha dalje in ekološki kmetovalci od 0,01 ha dalje.”
Gojenje industrijske konoplje blagodejno vpliva na okolje
S spremembo pravilnika bi se konoplja bolj približala ljudem, bolje bi jo spoznali, gre namreč za rastlino s številnimi zdravilnimi učinki, še posebej sveža je za uživanje zelo zdrava. V zadrugi KonopKo so nam povedali: »Samo gojenje te rastline se lahko šteje za terapevtski namen. Konoplja čisti zemljo težkih kovin in ima pozitivni ogljični odtis, za svojo rast ob normalnih vremenskih pogojih, ne potrebuje dodatnega zalivanja in škropljenja s pesticidi.«
Čas bo pokazal, kdaj bo na vrtovih dovoljeno gojiti industrijsko konopljo
Udeleženci so si večinoma delili mnenje, da bi fizičnim osebam moralo biti omogočeno gojenje približno petih rastlin na domačem vrtu. »Gre za samooskrbo, ki ne bi smela biti stvar pravilnika, ker ne gre za kmetijsko površino. Tudi za solato te nihče ne vpraša, zakaj jo gojiš in kaj boš z njo,« je povedal eden izmed udeležencev. Omizje je pri takšni spremembi pravilnika poudarilo predvsem težavo nadzora, zelo verjetno bi v tem primeru hitro prišlo do kršitev.
Vir: Celjski sejem in KonopKo
