Stoletna čebula
Stoletna čebula, ki ji pravimo tudi
stoletni luk, zimska čebula, zimski luk in vinogradniška šalotka,
je bila včasih na naših vrtovih zelo pogosta. Vmes smo na njo
pozabili, sedaj pa ponovno postaja zelo priljubljena. Nič čudnega,
saj so mlade rastline s sočnimi temno zelenimi, ravno prav
aromatičnimi listi nepogrešljiv dodatek na prvih spomladanskih
piknikih, gojenje pa je enostavno.
Stoletna čebula je sorodnica čebule
in potrebuje za uspešno rast enake pogoje. Tal pred sajenjem ne
gnojimo z dušikovimi gnojili, dodamo le kalijeva gnojila, najbolje
lesni pepel.
Opravila po mesecih
- Spomladi lahko že marca posejemo seme
v lončke, ki jih postavimo na svetlo in toplo mesto. - Maja presadimo
mlade rastline na prosto. Sadimo tako, da med rastlinami pustimo 7 cm
prostora. Če sadimo v vrstice, pustimo med vrstami 30 cm prostora za
drugo zelenjadnico, najbolje kar korenje. Ker se čebula nikoli ne
odebeli in ne naredi suhih zunanjih luskolistov, jo celo poletje
uporabljamo kot mlado čebulo. Posamezne rastline trgamo s šopa, ki
se obrašča naprej. - Avgusta in septembra sejemo na prosto
za zgodnje spomladansko pobiranje naslednje leto. Rastline prezimijo
in čim zimsko sonce malo pogreje mrzla tla, poženejo šopi temno
zelenih votlih listov. - Poleti stoletna čebula zacveti in
kmalu se na cvetnem steblu oblikujejo majhne čebulice. Te rastejo in
se debelijo, zato se steblo pod njihovo težo upogne proti tlom. Čim
se majhne čebulice dotaknejo tal, poženejo korenine in nova
rastlina je posajena brez našega vmešavanja. Iz čebulic poženejo
listi, mlade rastline pa bodo prezimile in spomladi bomo lahko
uživali mlado čebulo. - Ravno zato spomladi in poleti ne pojejte vseh
rastlin, vsaj nekaj jih pustite, da zacvetijo in se namnožijo za
naslednje leto. Seveda pa lahko čebulice s stebla tudi odtrgate in
jih posadite tja, kamor želite, ali pa jih pojeste. - Stoletno čebulo razmnožujemo tudi
tako, da jeseni velike šope izkopljemo, jih razdelimo na več
manjših skupin in razsadimo.
Dobri sosedi
Stoletno čebulo sadimo v mešane
posevke z radičem, krompirjem, kolerabico in bučkami. Sadimo jih
lahko tudi med jagode, k janežu in kopru. Bližina stročnic (boba, graha in
fižola), nekaterih kapusnic (brstični ohrovt, ohrovt, cvetača,
zelje, kitajski kapus) in črne redkve pa jim ne ustreza. Stoletna
čebula naj raje raste tudi čim dlje od pora, drobnjaka in česna.
Jerneja Jošar, uni.
dipl. ing. agronomije