Sejemo in sadimo: presajanje sadik na vrt
Marec je že mesec, ko sejemo in sadimo na prosto. Če nam vreme že dopušča je na prosto najboljše čim prej presaditi nekaj brokolija in cvetače. Če bomo prepozni, nam pred poletjem ne bosta naredila glave. Ne marata namreč vročine in poleti prehitro odideta v cvet.
Če pa želimo že v mesecu maju imeti na vrtu polno solate in drugih dobrot, moramo sedaj v marcu presadite sadike na vrt.
Kako presadimo sadike?
Z motiko naredimo sadilno jamo ter vanjo damo za pest domačega komposta ali organskega gnojila. Malo premešamo z zemljo, da se ne bi direktno dotikalo korenin. Ne priporočam uporabe svežega gnoja, saj je premočan in lahko poškoduje naše korenine – tako da jih skuri.
Nato našo sadilno jamo obilno zalijemo. Ta del je zelo pomemben, saj je vlaga v globini ključnega pomena za razvoj korenin mlade sadike v samo globino. Kasneje imamo veliko manj dela z zalivanjem, saj korenine vlago črpajo iz globine, kjer počasneje izhlapeva in jo je tudi v vročini dovolj.
Nato presadimo sadiko, pri listnatih rastlinah je pomembno, da vedno do iste globine, kot je rasla v platoju. Solata bi drugače svoje glave delala v zemljo in bi lahko hitro zgnila. Kapusnice pa so presajene globlje veliko bolj dovzetne za napad škodljivcev.
Naknadno zalivanje ni več potrebno, priporočam pa da sadike tudi zastremo.
Na manjših vrtovih lahko na začetku sadike razporedimo bolj na gosto, ter jih nato že več malih pojemo, ter tako pustimo prostor ostalim, da zrastejo večje. Lahko tudi skombiniramo na primer zelje ter solato, ter tako izkoristimo vsak del našega vrta.
Setev na prosto: korenje
Korenje lahko sejemo skupaj z redkvico. Redkvica namreč vzklije zelo hitro in bo kot markirni posevek pokazala, kje raste korenje. Le ta namreč kali vse do treh tednov in v tem času nam lahko tudi plevel preraste naše rastline. Ko poberemo redkvico, naredimo tudi več prostora za rast korenja. Če smo korenje sejali pregosto, ga obvezno razredčimo.
