Sejemo: Gomoljnice za jesenske in zimske dni

V tem času so vrtovi tako lepi in bujni kot v nobenem drugem delu leta. Raste in dozoreva prav vse, od solat do fižola, tudi muhaste plodovke nas že razveseljujejo s svojimi sočnimi plodovi. Vendar vrtičkarji tudi v tem mesecu, kar se setve tiče, ne počivamo. Julija nastopi čas za setev zelenjadnic, ki jih bomo uživali jeseni in tudi pozimi. In med tako zelenjavo spadajo tri prekrasne, čeprav mnogokrat prezrte in na naših vrtovih bolj redke, gomoljnice: črna redkev, strniščna repa in podzemna koleraba.

Tla in lega

Vse tri gomoljnice za dobro rast potrebujejo odcedna tla, ki dobro zadržujejo vodo. V preveč peščenih tleh bo pridelek mnogo slabši. Namenimo jim sončno lego, črna redkev bo uspevala tudi v delni senci. Sejemo jih na tretjo poljino, kjer smo gnojili s hlevskim gnojem pred tremi leti.

Setev

Seme sejemo v brazde, med katerimi pustimo pri črni redkvi 20 centimetrov, strniščni repi 30 centimetrov in podzemni kolerabi 40 centimetrov razmika. V vrsti se potrudimo sejati čim bolj na redko, kasneje, ko so rastline večje, pa redčimo tako, da je končna razdalja med njimi 20 do 25 centimetrov. Sejemo ob dnevih za korenino.

Kolobar

Črna redkev, strniščna repa in podzemna koleraba spadajo v družino križnic (Brassicaceae), kamor spadajo tudi zelje, ohrovt, cvetača, brstični ohrovt, brokoli, kolerabica. Pazimo pri kolobarjenju! Vsaj štiri leta jih ne sejemo na iste grede, niti ne na grede, kjer so rasle prej naštete vrtnine.

Oskrba

Zemljo med vrsticami zastremo, ko posevek zredčimo, pa dodamo zastirko tudi tja. V dolgih sušnih obdobjih zalivamo, sicer bodo koreni lesnati in majhni. Če po dolgo trajajoči suši nastopi deževno obdobje, koreni pokajo.

Dobre in slabe sosede

• Črna redkev bo bolje rasla v družbi blitve, graha, fižola, korenčka, paradižnika, solate in kreše, ne mara pa bližine čebule in kumar.
• Strniščni repi prija bližina solate in špinače, tudi nizek fižol in grah, ki ju julija ponovno sejemo, lahko rasteta zraven nje. Slabih sosed nima.
• Tudi podzemna koleraba slabih sosed nima, dobra pa sta špargelj in grah; tudi kamilica in bazilika ji bosta dobro deli.

Sorte

Pri nas znana sorta črne redkve je ‘Zimska črna’. Strniščna repa ima avtohtono slovensko sorto ‘Kranjska okrogla’ in domačo sorto ‘Kranjska podolgovata’. Podzemna koleraba pa je pri nas najbolj razširjena s sortama ‘Hoffmanova rumena’ in ‘Rumena maslena’.

Skladiščenje

Za zimsko uporabo jo skladiščimo v zabojih s peskom, v hladnih kleteh. Če temperature niso prenizke, in če zemlja ni pomrznjena, jih lahko pustimo v zemlji tudi čez zimo, tako da lahko sproti pobiramo toliko, kot porabimo. Če je zemlja v vrtu slabo odcedna, korene raje izkopljite.

In na krožniku …

Bogate z beljakovinami, vitamini in minerali so več kot dobrodošle na naših krožnikih ravno v zimskih dneh. Vse tri gomoljnice lahko uživamo surove, najboljše bodo naribane samostojno ali v mešanici, dodamo lahko še naribano korenje in rdečo peso, zabelimo s poljubnim hladno stisnjenim oljem in limoninim sokom ali domačim jabolčnim kisom. Kutinov kis s svojo čudovito aromo nudi našim brbončicam še dodaten užitek. V solato vmešamo lešnike, mandlje, pinjole, seveda jih ne pozabite pred tem vsaj nekaj časa namakati v vodi. Čebula in česen, še bolje por, pa bodo dodali solati malo ostrine. Kombinirajte, preizkušajte, improvizirajte! Vse to je čar kuhanja ali nekuhanja zelenjave! Seveda jih lahko tudi kuhamo, dušimo, pečemo in ne nazadnje tudi skisamo.

Jerneja Jošar, uni. dipl. ing. agronomije