Posadimo vsaj eno sadno drevo

V tem času so dnevi že zelo kratki, temperature nizke in vrtnarji so z deli v vrtu za letos v glavnem zaključili. Čaka nas premislek o pretekli sezoni, iskanje izboljšav ter prijetno zimsko sanjarjenje in načrtovanje za naprej. Nekaj pa še vseeno lahko postorimo v vrtu: posadimo vsaj eno sadno drevo.

Izbira drevesa

Sadno drevje ima dolgo življenjsko dobo, lahko bi zapisali, da so nasadi trajni. Zato sajenje načrtujemo še posebej vestno in natančno. Drevesu najdemo primerno lego, izberemo primerne in odporne sorte in drevo pravilno posadimo. V še tako majhnem vrtu se najde prostor vsaj za eno sadno drevo. Za mejo s sosedom namesto betonske ograje ali žive meje iz cipres, posadimo jablane in hruške, tudi za marelico se najde prostor.

Če imamo v vrtu na voljo več prostora in lahko posadimo več različnih sort določene vrste sadja, na primer več sort jabolk, izberimo take sorte, ki si sledijo v času dozorevanja. Pri izbiri naj igra pomembno vlogo tudi odpornost na bolezni, škodljivce in spomladanske pozebe. Sorta Topaz je zelo priljubljena med ekološčimi pridelovalci ravno zaradi odpornosti.

Nakup in sajenje

Ko kupujemo sadike sadnega drevja, jih dobro preglejmo. Sadika mora biti zdrava in močna, les dozorel, na poganjkih pa brsti, ki so v mirovanju. Koreninski sistem naj ima vsaj tri korenine, ki so daljše od 20 cm, naj bo gosto raščen in poln drobnih koreninic. Pazimo, da korenine niso okužene s kaparjem ali rakom in da na njih ni uši.

Enoletne sadike naj bodo visoke 1,5 m, dvoletne sadike naj imajo v višini krošnje že razvitih 4 do 5 mladik.

Pri prevozu sadik korenine zaščitimo, da se ne poškodujejo in izsušijo, pa tudi na mraz so bolj občutljive kot nadzemni deli. Sadike z golimi koreninami sadimo v mesecu novembru pa vse do pomladi, pogoj za sajenje so temperature nad ničlo.

Več o postopku sajenja in zaščiti že posajenih dreves pa si lahko preberete v aktualni številki revije Eko dežela.