Pobiranje pridelkov: naj ozimnica traja čim dlje

<![CDATA[

September je mesec, ko se setve in sajenja na vrtu v glavnem zaključijo. Res, da bomo nekaj malega še morali postoriti, če bomo želeli uživati ob sveži zelenjavi pozimi in zgodaj spomladi, vendar je to mesec, ko vrtičkarji žanjemo sadove svojega dela. Tisti, ki imate večje vrtove, ste celo poletje pridelali tudi viške in jih pridno shranjevali za ozimnico. Zdaj pa bodo prišle na vrsto še vse korenovke, pozne sorte zeljevk …

Korenovk – od korenčka, rdeče pese, kolerabe, črne redkve, do poznih sort zeljevk, kot so zelje, cvetača, brokoli, ohrovt in fižol – je v tem času na vrtu ogromno. Bučke in buče še kar rastejo, tudi paradižnika je letos več kot dovolj. Načinov, kako shranjujemo pridelke za ozimnico, je ogromno. Tokrat pišemo o tem, kdaj jih pobiramo, da se bosta zelenjava in sadje ohranila čim dlje, shranjena v hladni kleti, zamrzovalni skrinji ali predelana v različne okusne shranke.

Lunin setveni koledar

Mnogi vrtičkarji pri setvi in sajenju zelenjadnic sledimo luninemu setvenemu koledarju. Ta temelji na osnovnih zakonitostih luninih men, upošteva pa tudi vpliv ozvezdij, mimo katerih luna potuje. Z dolgoletnimi poskusi je bilo namreč dokazano, da se rastline, glede na to, ob katerem času jih sejemo in sadimo, obnašajo različno. Setve in presajanja ob določenih dnevih dobro vplivajo na rast, razvoj in odpornost rastlin. Pravi čas pa je pomemben tudi pri pobiranju pridelkov za ozimnico. Tako se plodovi, namenjeni skladiščenju, spravljeni ob ugodnih dnevih, dlje časa obdržijo in imajo boljši okus. Ob dnevih, ko so kozmični impulzi neugodni, pa pridelki v kleteh gnijejo, konzervirani izdelki pa se hitreje pokvarijo, čeprav smo se držali vseh navodil v receptu in poskrbeli za čistočo kozarčkov in sterilizacijo.

Čas spravila

Da se bomo znali ravnati po setvenem koledarju, moramo vedeti, v katero skupino razvrščamo določene rastline. Razdelimo jih glede na to, kateri del uporabljamo. Tako poznamo štiri velike skupine: korenovke, listnate rastline, cvetnice in plodovke.

Praviloma so za spravilo določene skupine ugodni tisti dnevi, ki so najprimernejši tudi za setev, presajanje, okopavanje in oskrbo.

Za lažje razumevanje vzemimo za primer korenje. Pri korenju uživamo spodnji del rastline – koren, torej spada korenje v skupino korenovk. Pri sledenju setvenega koledarja bomo korenček sejali, redčili in okopavali ob dnevih za koren. Prav tako bomo pridelek, ki ga bomo skladiščili, pobrali ob dnevih za koren. Enako ravnamo pri cvetnicah in plodovkah. Cvetnice spravljamo na dan za cvet, plodovke pa na dan za plod.

Pri listnatih rastlinah pa se zadeva malce zaplete. Poskusi so namreč pokazali, da se listnata zelenjava, spravljena ob dnevih za list, ne obdrži dolgo niti v skladišču niti v obliki konzerviranih izdelkov. Za spravilo listnate zelenjave izberemo raje dan za cvet ali za plod, pri kapusnicah pa dan za cvet. Tipičen tak primer je npr. kisanje zelja. Zelje spada med listnato zelenjavo, zato ga sejemo, sadimo, okopavamo na dan za list, pobiramo in kisamo pa na dan za cvet.

Tudi čas dneva, ko pobiramo pridelek, ni zanemarljiv dejavnik. Zjutraj in dopoldne je primeren čas za pobiranje listnatih rastlin, plodov in cvetov, saj takrat težijo sile od spodaj navzgor. Popoldne in zvečer težijo sile navzdol, v območje korenin, zato je ta del dneva idealen za pobiranje korenovk. Tega pa se držimo tudi pri ob vsakodnevnem pobiranju pridelkov za sprotno uporabo. Velja, da zjutraj odrezana solata ostane dlje časa sveža.

Jerneja Jošar, uni. dipl. ing. agronomije

V razpredelnici je razporeditev rastlin glede na uporabni del in najprimernejši čas za pobiranje in konzerviranje. Seveda to ne velja za pridelke, ki jih pobiramo za sprotno uporabo. Takrat je najpomembneje, da pobrane plodove čim prej zaužijemo, saj se z vsako uro in vsakim dnem hranilna vrednost slabša.

]]>