Pasijonka – čudovit cvet in okusen plod tudi z naših vrtov
Poletje pretežno na Primorskem postreže tudi z bolj eksotičnimi sadeži. A to niso le številne vrst fig. Med manj običajnimi tujerodnimi rastlinami se je popolnoma udomačila pasijonka. Sicer le vrsta z oranžnimi plodovi, ki pa danes krasi marsikateri vrt na Obali ali cvetlični lonec v notranjosti. Le v primeru zmrzali jo je potrebno umakniti v notranjost.
Pasijonke so tudi več kot 10 metrov dolge ovijalke. Rastlina se ponaša s prav posebnimi do osem centimetrov velikimi cvetovi različnih barv. Cvetovi imajo zanimivo obliko in njihovi deli predstavljajo v ljudski domišljiji znamenja Kristusovega trpljenja, od koder izhaja tudi naše ime.
V krajih, kjer temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija, lahko pasijonka cveti in rodi vse leto. Ni občutljiva na vrsto tal, razmnoževanje pan je najbolj enostavno s podtaknjenci.
Sladki oranžni plodovi
Sadeži pasijonke so običajno velikosti kokošjega jajca. Praviloma so zreli, ko izgubijo zeleno barvo. Plodovi so lahko obarvani rumeno, oranžno ali vijolično. Običajno ni nič narobe, če je lupina že rahlo nagubana. Utrgani sadeži ne zorijo več, zato jih je najbolje pojesti čim prej. Sadež prerežemo z nožem. V usnjati lupini se skriva vlaknato meso polno pešk, ki pa so užitne podobno kot pri kiviju. Meso je najlažje kar posrkati ali pa sadež izdolbsti z žlico.
Ponaša se z osvežujočim, rahlo kiselkastim okusom, le oranžni sadeži so običajno sladki. Iz pasijonk izdelujejo sokove, sirupe, sladoled, marmelade, ponekod pa jih uporabljajo celo kot dodatek za omake. Pasijonke imajo tudi zdravilne lastnosti. Ugodno delujejo kot pomirjevalo pri živčni izčrpanosti, pri nespečnosti, nemiru in živčnih motnjah. Pomirjajo tudi trebušne krče. Za pomirjevalni čaj uporabljamo posušene cvetove in liste, katere lahko mešamo tudi z deli drugih pomirjevalnih rastlin. Poleg številnih mineralov in vitaminov (veliko vitamina C) vsebujejo tudi flavonoide, čreslovine, sluzi, smole in alkaloide.
Poznamo več kot štiristo vrst pasijonk, katerih domovina je Južna Amerika, kot okrasna rastlina pa je prišla v Evropo v 17. stoletju. Največja predstavnica iz vrste pasijonk je gigantska grenadilka z do petindvajset centimetrov velikimi sadeži, težkimi tudi več kot kilogram.
Igor Fabjan
Foto: Igor Fabjan
