Opravila na podeželju

V tem času se kmetovalci v Sloveniji ukvarjajo s pridelavo poljščin, sadja, grozdja in vina ter zelenjave, med kmečka opravila pa sodi tudi vzreja živali. Dela kmetovalca so tako vezana proizvodnjo in delo na kmetijskem poslopju. Gre za opravila na njivi, v hlevu in v gozdu, ki pa jih danes v veliki meri kmetom olajša kmetijska mehanizacija.

Kmetovalci na podeželju pravijo, da so vsa opravila na podeželju in kmetijah nujna in pomembna – od tistih, ki jih opravijo na travnikih, do tistih na njivi in v hlevu. »Zame je najbolj pomembna košnja, saj je s tem pripravljena kakovostna krma za zimo, ko ni paše. Košnja pa pripomore tudi k osnovnemu prihodku, če žival lepo raste in daje dovolj mleka,« nam pove Žiga Kršinar, ki upravlja kmetijo z 18 hektarji na 738 metri nadmorske višine, na Katarini nad Medvodami.

Paša živali: dela pred, med in po paši

Med pomembna opravila se uvršča tudi sama priprava na pašo. Pašnike je namreč treba vsako leto obnoviti – zamenjati kole, izolatorje in žico, ob koncu leta pa kmetje izvajajo še čistilno košnjo na koncu sezone.

Kot pove Kršinar, ki na pašnikih pase konje, krave in koze, je krmljenje in pregled živali vsakodnevno opravilo. Ne glede na to, da so žival na paši, jih je treba spremljati. »Treba je preverjati, ali imajo živali vodo, ali imajo na voljo solne kamne, prav tako se lahko kakšno od živali kam zatakne, in če ni rednega nazora, lahko pride do pogina,« še pove Kršinar, ki omeni, da se lahko zgodi tudi, da med samo pašo pride do telitve, jaritve oz. žrebitve.

Opravila v gozdu

Seveda opravila na podeželju niso vezana zgolj na njivo ali hlev. Mnogi slovenski kmetje imajo svoja posestva tudi na gozdnem območju, zato so opravila nujna tudi tam. V zimskem času kmetje v gozdu opravljajo sečnjo in spravilo, temu sledi izdelava drv. Ko pa v gozdu pride do kakšnih nepričakovanih pojavov, kamor se uvršča žled ali pa lubadar, je dela še več.

Kmetom na pomoč kmetijska mehanizacija

Kmetje pri svojem delu vedno bolj uporabljajo različno kmetijsko mehanizacijo, ki jim ne samo olajša delo, ampak celo skrajša čas, porabljen za kmetijska opravila. »Sam obdelujem 18 hektarjev veliko kmetijo, ki je trikrat večja od slovenskega povprečja. Včasih, ko ni bilo na voljo kmetijske mehanizacije, je bilo za to delo potrebnih 10–15 ljudi, ki so delo opravljali ročno,« še pove Kršinar.

Kot pove Kršinar, je za višjeležeče kmetije, kamor sodi tudi njegova na Katarini, potrebna prilagojena mehanizacija. »Za travnik uporabljam gorske kosilnice in samohodni obračalniki, gorski traktorji ter specialne priključke, kamor sodita zgrabljalniki in obračalniki. Uporabljam še samonakladalne prikolice, balirke in sušilne naprave.«

Kristina Žnidar