Jagodinčica – za okras in posladek
Jagodičnica je pri nas dokaj redka rastlina, saj samoniklo raste le pri Strunjanu nad prepadnim klifom Mesečevega zaliva. Lažje jo boste našli v katerem izmed obalnih parkov, saj je tudi privlačna okrasna rastlina.
Zimzeleni grm ali drevo zraste do deset metrov visoko, skorja debla pa je značilne rdečkaste barve. Podolgovati usnjati listi so dolgi do deset centimetrov, drevo pa je jeseni najlažje prepoznavno po lepih rdečih sadežih. Do dva centimetra veliki oranžni ali rdeči plodovi so na videz podobni češnjam ali eksotičnim ličijem.
Sadež lahko pojemo skupaj z mehko, rahlo bradavičasto lupino. Ponaša se s sladko-kislim okusom in vsebujejo precej vitamina C. Žal vsebujejo tudi veliko čreslovin, zaradi česar so še posebno nedozoreli trpkega okusa in jih ne moremo veliko pojesti. Slednje tudi ni priporočljivo, saj vsebujejo nekaj alkohola. Zato pa so toliko bolj uporabni za izdelovanje marmelade in likerjev, ponekod v Dalmaciji pa iz njih kuhajo žganje. Sadežev vsaj pri nas še nisem zasledil v trgovini.
Cveti jeseni
Glede cvetenja je rastlina pravi posebnež, saj začne v socvetjih cveteti oktobra. Beli voščeni cvetovi spominjajo na vresje, s katerim je rastlina v sorodu. Že kak mesec prej se začnejo rdeče barvati zeleni plodovi, ki potrebujejo kar leto dni, da se popolnoma razvijejo.
Listi vsebujejo arbutin, ki deluje antiseptično. Zato je čaj uporaben pri vnetjih sečil, povečani prostati pa tudi pri ranah v ustih in žrelu. Jagodičnico uporabljajo v kozmetiki v preparatih za porjavitev in pomladitev kože.
Glede gojenja rastlina ni posebno zahtevna. Dobro prenaša tudi sušo, precej slabše pa nizke temperature. Zato jo je potrebno v kontinentalni Sloveniji pozimi prestaviti v notranjost.
Igor Fabjan