Bazilika pomirja, zbuja tek, pospeši prebavo. Ljubi sonce, je izjemno aromatična in tako diši, da je na gre zamenjati za nič drugega na svetu.
Njeno ime izhaja iz starogrške besede basileus, kar pomeni kralj. V Indiji jo častijo kot sveto, pravijo ji sveta bazilika, z njo v roki celo prisegajo na sodišču, na Portugalskem pa ljubljeni osebo podarijo pesem in – baziliko.
Nezahtevna za gojenje
Najboljše stvari so preproste in pri baziliki to zagotovo drži. Poznanih je najmanj 60 sort, na naših vrtovih je najbolj pogosta klasična italijanska bazilika z zelenimi, rahlo nazobčanimi listi. Cveti od maja do septembra. Enoletnica, ki se na vrtu (in v loncu) najbolje počuti ob paradižniku in papriki, se seje konec aprila ali v začetku maja, sadi pa se sredi maja. Je žejna, zato jo je v poletnem času treba izdatno zalivati, rada ima sonce, zahteva pa globoka, humozna, odcedna tla. Prav tako kot na vrtu, se dobro počuti tudi na kuhinjskem oknu.
Pozitivni učinki
Bazilika ima mnoge pozitivne učinke na počutje. Poleg tega, da pomirja, tudi zbuja tek, pospeši prebavo, pomaga pri nespečnosti in lajša težave z dihali. Bazilika tudi razkužuje, zato je uporabna pri manjših ranah, praksah in pikih žuželk. Pri težavah s prebavo bo najbolj pomagal njen poparek, ki ga pripravimo tako, da posušene liste pustimo stati v vreli vodi 10 minut, za težave z grlom grgramo prevretek (sušene liste kuhamo 10 minut v vreli vodi), za vse ostalo pa lahko samo v miru prežvečimo listek ali dva.
Bazilika v kulinariki
Bazilika je začimba, ki je več kot to. V kulinariki je nepogrešljiva zaradi svoje edinstvene arome, ki se v njeni suhi obliki kar malo izgubi. Zato pa sveže osmukani lističi z lončnice, ki je hkrati tudi prelep okenski okras, jedi dodajo piko na i. Če jih le dodamo tik pred koncem kuhanja, da ohranijo vse, kar je treba ohraniti. V kulinariki je njen najboljši prijatelj paradižnik. Pa naj se družita v juhi, na tankem neapeljskem testu ali med peresniki.
