10 vrst zelenjave, ki je nikoli ne zmanjka
Čeprav smo se kot otroci po navadi otepali zelenjave, ki so nam jo na krožnik vztrajno nosili starši, pa zdaj vsi vemo kako pomembna je za naše zdravje. Danes se večina trudi na svoj jedilnik vnesti čim več sveže zelenjave, zato domači hladilnik vztrajno polnimo s solato, papriko, paradižnikom in bučkami. In kljub temu da nam hladilnik pomaga podaljšati obstojnost zelenjave, ta večkrat roma v koš za smeti, saj ob našem prezasedenem urniku preprosto ne pride na vrsto za v lonec. Tako moramo v trgovino po novo zelenjavo, ki bo morda tokrat le uspela priti do našega krožnika. Dokaj poznana težava, je res?
In rešitev za ta začarani krog? Preprosta! Zelenjavo lahko gojimo sami, in če nimamo prostora za vrtiček, to storimo kar na svojem balkonu ali okenski polici. Mi vam tokrat zaupamo 10 vrst zelenjave, ki je obnovljiva. Sadike in semena kupimo le enkrat ter jih gojimo znova in znova.
KORENJE – hrustljav prigrizek, ki ga lahko jemo surovega, kuhanega ali pečenega, je zelo prilagodljiv in lahko ponovno zraste iz zelenja, ki ga običajno zavržemo. Zelenje korenja damo v kozarec z vodo, ga postavimo v osvetljen prostor ali na okensko polico.
Ste vedeli, da je uporabno tudi zelenje korenja? Čeprav je morda malo grenkega okusa, je odličen v kombinaciji s sesekljanim česnom in kisom kot začimba za solato.
ZELENA – spodnje ostanke zelene lahko uporabimo za novo rast. Spodnji del s koreninami odrežemo in ga postavimo v plitek krožnik z vodo. Listi se bodo zgostili in po treh dneh lahko zeleno presadimo v zemljo.
ZELENA SOLATA – večkrat glavna sestavina naših solat lahko ponovno zraste iz koreninic in spodnjega dela glave. Spodnji del solate, ki ga po navadi zavržemo, postavimo v vodo. Po nekaj dnevih, ko se korenine in listi razrastejo, jo ponovno posadimo.
Na enak način kot zeleno solato lahko ponovno posadimo tudi zelje.
KITAJSKO ZELJE – sorte Bok Choy, zelje z gladkimi robovi poševnih listov. Korenine zelja postavimo v vodo v dobro osvetljen prostor in jih pustimo 1–2 tedna. Nato ga presadimo v zemljo, kjer se bo še bolj razrasel.
ARTIČOKE – za rast te rastline potrebujete vlažna in prepustna tla ter sonce. Rastlino posadimo v vrsti z razmikom 24–36 centimetrov. Na vrh zemlje dodamo približno 2 centimetra komposta in nato gnojimo mesečno z gnojilom z visoko vsebnostjo dušika. Tako lahko artičoke obiramo spomladi in jeseni, ko svoje liste obarva rahlo vijolično.
BELUŠI ali ŠPARGLJI – to zgodnje spomladansko zelenjavo lahko gojimo kar do 25 let iz iste sadike. To sicer ni zelenjava, ki raste hitro, a ko nam enkrat uspe, nas lahko vsako leto razveseljuje s svojim polnim okusom. Sajenje belušev se začne s semeni ali s sadikami. Medtem ko njihovo vzgajanje iz semen traja nekaj let, nam sadike dajejo hitrejši rezultat. Za karkoli pa se odločite, so najbolj pomembna prepustna tla. Beluši, ki rastejo v zemlji, kjer zastaja voda, zgnijejo.
ŠALOTKA – lahko ponovno zraste iz korenin, ki jih zavržemo. Šalotko odrežite centimeter nad koreninami in jih postavite v kozarec z vodo. Kozarec vode postavite na dobro osvetljeno mesto z zmerno temperaturo.
ČESEN – ta pomembna zelenjava, ki ne sme manjkati v naši kuhinji, je prav tako obnovljiva. Iz majhnega stroka tako lahko ponovno dobimo polno glavico česnovih strokov. Ko stroki česna začenjajo poganjati, jih damo v kozarec z malo vode, jih postavimo na okno in pustimo materi naravi, da opravi svoje delo. Ko so poganjki dolgi nekaj centimetrov, stroke posadimo v lonec z zemljo. Česen pustimo rasti, in ko njegovo listje porjavi in oveni, je pripravljen za obiranje.
BAZILIKA – potaknjenci te mediteranske začimbe se lahko uporabljajo za razrast. Nekaj vejic sveže bazilike postavimo v kozarec vode na neposredno sončno svetlobo. Vodo redno menjamo, dokler koreninice ne zrastejo nekaj centimetrov in jo lahko presadimo v lončke.
KORIANDER – če postavimo stebla koriandra v kozarec z vodo, bo ta rastl naprej. Ko so korenine dovolj velike, ga posadimo v lonec in ga postavimo v svetel prostor. Začimba bo popolnoma zrasla v nekaj mesecih.
Vir: http://theheartysoul.com
