Vrt Pajnof – biser slovenske hortikulture
Vrt Pajnof, Ane in Marjana Jelenca, v Gornjih Dobravicah zraven Metlike, je zelo poseben, saj jima je pri kreaciji le-tega uspelo prisluhniti pokrajini oz. okolju, upoštevati osnovna estetska merila pri tovrstnem oblikovanju in vdahniti dušo ter svojstven pečat. Vrt je začel nastajati pred 19 leti, počasi in postopoma. Začetki so bili skromni, saj so zasaditve ustvarjale le podarjene in doma vzgojene rastline. Lastnica pravi, da gre za zelo »navadne« rožice, a ravno odsotnost bolj eksotičnih, novejših sort in vrst je ta vrt obvarovala pred morebitnim kičem ali »tujim« videzom.
Ob hiški v nastajanju sta Jelenčeva najprej uredila dostop do hiše in ga zasadila z grmovnicami, takoj zatem pa je bila na vrsti zasaditev žive meje. Ana pravi, da zato, da sta zakrila malo manj lepe poglede in naredila zaščito pred vetrom. Tukaj ne boste videli dolgočasnih klekov in pacipres. Žive meje so zasajene s skrbno izbranimi in tenkočutno kombiniranimi okrasnimi grmovnicami. Kasneje je postopoma sledilo še ostalo: zelenjavni vrt, sadno drevje, čudovite grede s trajnicami, ribnik … in hkrati s tem vedno več skritih kotičkov.
Vrt Pajnof je začel nastajati pred 19 leti, počasi in postopoma. Začetki so bili skromni, saj so zasaditve ustvarjale le podarjene in doma vzgojene rastline.
Okoli zatravljenih površin, v neposredni okolici hiše, se v naravno oblikovanih gredicah prepleta množica trajnic, ki skrbijo za zanimiv videz tekom cele sezone. Pogosta suša v tem delu Slovenije je narekovala le uporabo najbolj trpežnih rastlin. Zasaditve dajejo videz atraktivne preprostosti, ki je vidna na le redko katerem vrtu.
Ob sprehodu po vrtu odkrivamo zaklade, ki niso samo lepi, ampak tudi slastni. Vsepovsod so vidni grmički ribeza in joste, maline in robide se kar šibijo pod bogato bero, tu pa tam se še najde kakšna jagoda, ki malo zamuja za svojimi vrstnicami. Pa da ne pozabimo ameriških borovnic in trte, ki kot pravita lastnika, daje v jeseni kar veliko pridelka.
V svojem vrtu Ana in Marjan ne uporabljata kemikalij, niti umetnih gnojil. Vrt gnojita s hlevskim gnojem in doma pridelanim kompostom. Ana, če le utegne, naredi gnojila iz rastlin, predvsem koprive, gabeza in preslice. Prav tako pa iz rastlin pripravlja razne čaje, brozge in prevrelke, s katerimi pomaga ohraniti rastline zdrave in močne. Večjih težav pravzaprav sploh nima, saj je celovit vrt tako pester, da narava sama poskrbi za ravnovesje. Biotska pestrost rastlin nudi dom in hrano različnim živali, tistim večjim in tistim manjšim ter pomaga pri vzpostavljanju celote, ki deluje kot divja narava.
Ana in Marjan sta svoj vrt Pajnof lansko pomlad odprla tudi za javnost. Od takrat sta gostila že mnogo manjših in večjih skupin ljubiteljev vrtov, kot tudi posameznikov. Še posebej sta ponosna na obisk gospe Jute Krulc, priznane slovenske vrtne arhitektke.
Vrt Pajnof je lep primer, kako se da razvijati pristno slovensko vrtno zapuščino v povsem sodobne, trajnostno naravnane in vendar individualne stvaritve.
Avtorja: Jerneja Jošar in Matic Sever
Celoten članek, ki opiše cel vrt Pajnof ter ustvarjanje Ane in Marjanja, si lahko preberete v avgustovski številki revije Eko dežela!
