Da
znanost in gospodarstvo v imenu učinkovitega razvoja tehnologij, ki
bi pripomogle k bolj živahnemu trajnostnemu razvoju, v naši
domovini nista najbolj povezana, so pred tedni poudarili tudi na
pretežno znanstvenem omizju z delovnim naslovom ‘Znanost ob 13h’.
Kaže, da so akterji, ki bi lahko konkretneje delovali v smeri
rešitve takega stanja, začutili potrebo, da se po številnih
besedičenjih na to temo iz besed preidejo vsaj k bolj konkretnim
besedam, če že ne dejanjem.
»Razpravo lahko razumemo tudi kot
potrebo, da se o znanosti začne pogovarjati na drugačen način, da
se znanju da veljavo, da se ga pojmuje kot zagotovilo rasti in
ustvarjanja dodane vrednosti,« sta poudarila gostitelj srečanja,
direktor Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Jadran Lenarčič in
ministrica za izobraževanje, znanost in šport, prof. dr. Maja
Makovec Brenčič.
Znanost
in gospodarstvo pri nas res nista kaj prida povezana, kar potrjuje
tudi to, da se predstavniki gospodarstva vabilu k omizju niso odzvali
– kljub prisotnosti uglednih strokovnjakov iz Slovenske akademije
znanosti in umetnosti, Univerze v Ljubljani, Javne agencije za
raziskovalno dejavnost, Kemijskega instituta, Nacionalnega instituta
za biologijo in Ekonomske fakultete.
Pogovor
na posvetu se je sicer osredotočal predvsem na aktualno vladino
Slovensko strategijo pametne specializacije, ki je ena od
podlag za črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive,
v okviru katere bodo projekti v
tesni povezanosti znanosti in gospodarstva. Strategija naj bi našo
državo vodila do tehnološkega preboja in umeščanja na trg.
A oblikovanje strateških partnerstev, ki jih zahteva projekt pametne
specializacije, bo v takem stanju nepovezanosti izredno kompleksno in
zahtevno, so se strinjali razpravljavci.
Razvojni
oddelki v industriji, ki bi lahko znanosti dali ideje, v katero smer
obračati raziskave, so v zadnjih desetletjih opešali, ali pa jih
sploh ni, je bila še ena ugotovitev omizja na Institutu Jožef
Stefan. S ponovno vzpostavitvijo razvojnih oddelkov se odpira
priložnost, kjer bi se lahko kalili mladi raziskovalci, ki bi v
prihodnje zagotovili ustrezno podporo gospodarstvu in usmeritvam
razvojnih projektov. Znanstveniki omizja so izrecno poudarili, da ob
teh projektih ne sme manjkati finančno sodelovanje države, poiskati
pa je treba tudi partnerje iz tujine. A ob tako razdrobljenem in
finančno podhranjenem slovenskem gospodarstvu je težko pričakovati,
da bodo tuji partnerji z vlaganji podprli naše raziskave.
Nosilni
stebri trajnostnega razvoja
Tehnologija
je samo en segment, s katerim vplivamo na trajnostni razvoj, sicer so
nosilni stebri trajnostnega razvoja stabilizacija števila svetovnega
prebivalstva, učinkovita raba energije in raba obnovljivih virov
energije, ponovna uporaba oziroma reciklaža materialov, materialna
zmernost namesto potrošništva, zmanjševanje snovno-energetskih
tokov, uravnoteženost med ekonomijo, socialo in okoljem ter
planetarna razvojna, družbena in okoljska solidarnost, tako
imenovana planetarna okoljska etika. (vir: MGRT)
Inovacije
v sožitju z okoljem
Na
Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so pojasnili, da je
tehnologija sicer samo en segment, s katerim vplivamo na trajnostni
razvoj, h kateremu lahko prispevamo z inovativnimi rešitvami na vseh
področjih, s katerimi se želi ljudem izboljšati življenje.
Poudarek pa mora biti na varnosti izdelkov in njihovi združljivosti
z okoljem. Na napredek v smeri trajnostnega razvoja zato pozitivno
vplivajo vsi inovativni pristopi, ki se odražajo v eko-inovacijah na
področjih uporabe novih tehnologij, in ki zmanjšujejo porabo
surovin in energije, omogočajo recikliranje in ponovno uporabo, in
tako zmanjšujejo obremenjevanje okolja ter ohranjajo biotsko
raznolikost.
Smo
pod povprečjem EU
Kot
so povedali na Ministrstvu, sta strukturni značilnosti našega
trenutnega gospodarskega sistema relativno nizka konkurenčnost
oziroma nizka dodana vrednost na zaposlenega in razmeroma nizka
snovna produktivnost – smo pod povprečjem EU. Naša podjetja so v
primerjavi z evropskimi za polovico manj dejavna na področju
izboljševanja učinkovite rabe surovin. Delež slovenskih podjetij
na globalnem trgu okoljskih tehnologij je majhen. »Da bi na tem
področju storili preboj, je nujno izboljšati sistemski pristop k
spodbujanju eko-inovacij. Vlada je sprejela cilj, da bodo do leta
2020 skupna vlaganja javnega in zasebnega sektorja v Sloveniji
dosegla tri odstotke BDP. Izdatki za raziskovalno razvojno dejavnost
v zadnjih letih rastejo in se približujejo zastavljenemu cilju: v
letu 2013 so že obsegali 2,59 odstotka BDP. Nezadostno povezovanje
med gospodarstvom in institucijami znanja pa je izziv, s katerim se
na ministrstvih že dlje časa ukvarjamo. S sprejeto Strategijo
pametne specifikacije želimo udejanjiti ta izziv,« so še razložili
na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dodali so še,
da so glede na ukrepe pospeševanja prenosa znanja v gospodarstvo, ki
jih izvajajo zadnja leta, že zaznali povečano povezovanje med
ključnimi raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom.
Financiramo
banke, gospodarstvo pa…
Prof.
dr. Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme Instituta
Jožef Stefan in predstojnik raziskovalnega razreda Inženirske
akademije Slovenije, je prepričan, da so tehnologije eden ključnih,
če ne že tisti najbolj bistveni element, ki omogoča trajnostni
razvoj. »Tehnologija omogoča trajnostni razvoj preko izdelave
boljših algoritmov upravljanja, ki iz obstoječe tehnološke rešitve
potegnejo bistveno več kot preprosti algoritmi. Slovensko
gospodarstvo bi se hitreje prilagajalo v smeri trajnostnega razvoja,
če bi bili pogoji za razvoj bolj ugodni. Banke ne posojajo denarja
kljub vložku petih milijard iz žepov svojih sodržavljanov, zato
gospodarstva niso sposobna toliko investirati, kot bi lahko. Olajšave
za raziskave v podjetjih so ukinjene. Mnogo podjetij je prodano tujim
lastnikom, ki razpuščajo raziskovalne oddelke. Prav zaradi takih
razmer tako velikega odliva možganov v tujino ne pomnimo. Sredstev
za znanost je 34 % manj kot pred gospodarsko krizo.« Sogovornik meni
tudi, da je za razliko od dosedanjih razvojnih centrov in podobnih
projektov, ideja pametne specializacije odlična v tem, da se
povežejo akademski svet, uporabniki in industrija ter iz uspešnih
prototipov skupaj naredijo uspešen prodor na domače in svetovne
trge.
Treba
bo spremeniti kriterije vrednot
Akademik,
prof. dr. Igor Emri, profesor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo
in predsednik Znanstvenega sveta za področje tehniških znanosti pri
evropski raziskovalni agenciji Science Europe je prepričan, da
trajnostni razvoj zahteva povsem nova znanja, ki jih v preteklosti
nismo razvijali. Zato bo treba intenzivneje vlagati v izobraževanje,
da vzgojimo nove rodove strokovnjakov. Ti bodo kos izzivom, ki jih
trajnostni razvoj prinaša. »Ni prav, da se omejimo zgolj na
tehnologije, torej področje tehnike in naravoslovja. Trajnostni
razvoj zahteva tudi spremembo kriterijev vrednot v družbi. Ti
kriteriji opredeljujejo ‘kaj je prav’, in ‘kaj je narobe’,
vloga vseh družboslovnih ved je zato nedvomno enako pomembna kot
vloga tehničnih disciplin.«
Emri
vidi rešitev iz trenutnega stanja tako, da se raziskovalcem zagotovi
pogoje, v katerih bodo lahko svoje ideje pripeljali do tehnološke
ravni, ki bo omogočala industrijsko implementacijo. »Poudariti je
treba, da trajnostni razvoj ni enkratni akt, ampak je način
življenja in zahteva trajno izpopolnjevanje in dograjevanje vseh
elementov gospodarstva in družbe. To pomeni, da je treba poseči v
spremembe izobraževalnih vsebin na vseh ravneh, od vrtca pa vse do
doktorata. Treba bo seveda prilagoditi tudi zakonodajo tako, da bo
vključevala potrebne elemente, ki jih narekuje in zahteva trajnostni
razvoj.«
Imamo
dobre raziskovalce
»Pomembna
dejavnost akademij je organiziranje posvetov in simpozijev. Ti
posveti obravnavajo aktualne teme znanosti in umetnosti ter se zaradi
avtonomnosti akademij dvigujejo nad interese univerz, inštitutov,
strokovnih zvez in društev. S pomočjo zaključkov posvetov nato o
določenih tematikah svetujemo politikom,« pojasni vlogo Slovenske
akademije znanosti in umetnosti (SAZU) pri razvojnih aktivnostih njen
predsednik, akademik Tadej Bajd, inženir elektrotehnike. Razkrije,
da je bila prva različica Slovenske strategije pametne
specializacije v Bruslju gladko zavrnjena, druga pa je bila ocenjena
kot preširoko zasnovana. V SAZU so bili naprošeni, da korigirajo
predlagani dokument. »Slovenski strategiji pametne specializacije
smo dali krovni naslov ‘Trajnostne tehnologije in storitve za zdravo
življenje’, število predlaganih področij pa zmanjšali na tri: na
zdravo bivalno in delovno okolje, naravne in tradicionalne vire za
prihodnost in na industrijo,« pove predsednik SAZU. Poudari še, da
se v Sloveniji manjšemu financiranju raziskav navkljub lahko
pohvalimo z razmeroma dobrimi rezultati aplikativnih raziskav. »Kot
zaslužni profesor ljubljanske Fakultete za elektrotehniko lahko
zatrdim, da imamo mednarodno odlične rezultate na več področjih,
pomembnih za trajnostni razvoj, recimo na področju fotovoltaičnih
in elektroenergetskih sistemov, avtomatizaciji in
robotizaciji.«
Porazdelitev
milijonovNa
podlagi Strategije pametne specializacije načrtujemo v Sloveniji v
obdobju 2016–2018 izvedbo 656 milijonov evrov razvojnih naložb
letno.Sredstva
bodo namenjena za raziskave, razvoj in inovacije v verigah in mrežah
vrednosti, podpore naložbam, raziskovalno infrastrukturo,
raziskovalni potencial raziskovalcev in mednarodno mobilnost, znanje
in kompetence zaposlenih, za mlade in ustvarjalnost in za
optimizacijo podpornega okolja za podjetništvo in inovacije.Nefinančni
del ukrepov bo medtem usmerjen v inovativna in zelena javna naročila,
davčne olajšave, gospodarsko diplomacijo in promocijo, izdajo
dovoljenj in odpravo regulacijskih ovir in v učinkovito pravosodje.
(Vir: Vlada RS)
Drobiž
za znanstvenike
Kot
pove Aljoša Domijan, direktor v agenciji za promocijo znanosti,
kreativnosti in inovativnost Tromba, tehnologija omogoča nižanje
energijske porabe, razvoj medicine, višji pridelek, boljšo varnost,
sodelovanje ljudi in ne glede na geografske razdalje pravzaprav
posega že v vse vidike našega življenja. V Sloveniji imamo po
njegovih besedah še vedno dovolj kakovosten izobraževalni sistem in
tudi s svetom primerljive znanstveno-raziskovalne institucije ter
znanstvenike in strokovnjake. »Vse
to pa naj bi vzdrževali s samo 136 milijoni evri, ki jih je
slovenskim znanstvenikom letos namenila Javna agencija za
raziskovalno dejavnost. Če ta znesek primerjamo z vsotami, ki so jih
kot naložbe prejela na primer start-up podjetja v lasti Slovencev
(Layer 22 milijonov, Celtra in Bitstamp po 10 milijonov, Bellabeat 7
milijonov), ugotovimo, da imamo kakovostno in s svetom primerljivo
znanje, in da globalni trg znanje ceni nekajkrat višje, kot smo vanj
pripravljeni vložiti sami,«
pojasni Domijan. Z zneski, ki smo jih pripravljeni dati v znanost, na
globalni sceni po njegovem mnenju ni mogoče narediti ničesar.
»Slovensko znanje je
vredno precej več, kot pa smo ga pripravljeni plačati. Moramo si
biti tudi na jasnem: znanost ne dela za gospodarstvo, temveč
gospodarstvo sledi znanosti. Zato bi morala znanost imeti v
gospodarstvu večjo vlogo, da pa bi se to uresničilo, je potrebno
dolgoročnejše tovrstno načrtovanje, ki ga v slovenskem
gospodarstvu pač nismo vajeni,«
zaključi sogovornik.
Vlado
Kadunec
Strategija
pametne specializacije – razpis še letos
Na začetku
decembra so Gospodarska
zbornica Slovenije, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko
politiko, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter
Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport organizirali
predstavitev prvega razpisa v v skupni vrednosti 67 milijonov evrov v
okviru Strategije pametne specializacije – S4. Predstavnikom več
kot 500 podjetij in raziskovalnih organizacij so predstavili cilje,
pogoje in merila skupnega razpisa za izboljšanje mednarodne
konkurenčnosti in odličnosti raziskav za sodelovanje v verigah
vrednosti. Razpis bo po pridobitvi povratne informacije s strani
zainteresirane javnosti, objavljen predvidoma še do konca letošnjega
leta. S4
daje smernice za izboljšanje konkurenčnosti Slovenije na svetovnih
trgih, skupni imenovalec prednostnih področij pa so trajnostne
tehnologije in storitve za zdravo življenje.
