Varna raba interneta

Na
svetovnem spletu bodimo previdno zadržani

Na
šestih od sedmih celin – razen na Antarktiki – vladne in
predvsem nevladne, civilno-družbene iniciative vsako leto drugi
torek v mesecu februarju – letos 9. februarja – organizirajo vrsto
dogodkov z namenom dviga ozaveščenosti o varni in odgovorni uporabi
spletnih tehnologij.

Aktivnosti
so osredotočene predvsem na otroke in mladostnike, pozornost pa je
treba nameniti tudi odraslim uporabnikom spleta, ki v vse večji meri
uporabljajo spletne trgovine in storitve e-bančništva, kar odpira
vrata vedno novim zlorabam. Svetovni dan varne rabe interneta je od
leta 2004, ko je potekal prvič, znatno prerasel evropske okvire in
ga obeležujejo že v več kot sto državah po vsem svetu.

Potreba
po odkrivanju in razkrivanju spletnih tveganj in zmanjšanju njihovih
škodljivih posledic, potreba po širjenju zavesti o varni rabi
interneta pa tudi njegovih pozitivnih priložnostih in vsebinah, je
vsekakor na mestu, saj statistični podatki in raziskave kažejo
nenehno naraščajočo in vse pogostejšo rabo svetovnega spleta,
vzporedno pa narašča tudi število spletnih nevarnosti.

Internet
je že vsakdanja navada

Podatki
Statističnega urada RS iz prve polovice lanskega leta kažejo, da je
imelo v Sloveniji dostop do interneta že skoraj 80 % gospodinjstev.
Podatki, ki so glede na hitrost razvoja in širjenja uporabe
komunikacijskih tehnologij danes sicer gotovo že nekoliko zastareli,
še kažejo, da svetovni splet v Sloveniji
uporablja več kot 1.1 milijona Slovencev oziroma dobrih 70 odstotkov
vseh oseb, starih od 16 do 74 let. Več kot 83 odstotkov uporabnikov
je splet uporabljalo vsak ali skoraj vsak dan, največ za pošiljanje
ali prejemanje elektronske pošte in za iskanje informacij o blagu
ali storitvah, okoli 60 odstotkov pa se jih redno udejstvuje na
spletnih družabnih omrežjih. Raziskave še kažejo, da je leta 2013
v naši državi 93 % otrok, starih od 10 do 15 let internet redno
uporabljalo za igranje in prenašanje računalniških iger,
fotografij, filmov, glasbe in za pošiljanje sporočil v spletne
forume, klepetalnice, novičarske skupine, bloge ali za neposredno
sporočanje in sodelovanje v spletnih družabnih omrežjih.

Z
naraščanjem uporabe interneta pa se pojavljajo nove nevarnosti, ki
ogrožajo varnost osebnih podatkov, ki jih hranimo na računalnikih
in mobilnih napravah. Prevaranti imajo na spletu tako široko polje
možnosti škodljivega delovanja. Zato je čim širše in podrobno
poznavanje nevarnosti, ki se skrivajo na širnem svetovnem spletu,
nujen predpogoj za njegovo varnejšo uporabo.

Na
spletu previdnost ni odveč

»Dan
varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za
varnejši internet INSAFE (www.saferinternet.org), v katerem delujejo
nacionalne točke osveščanja o varnih in učinkovitih načinih rabe
interneta oziroma IKT tehnologij. Znotraj mreže od leta 2005 uspešno
deluje slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja
o varni rabi interneta SAFE.SI (www.safe.si). Na ta dan skušamo
mlade in druge uporabnike interneta spodbuditi, da posvetijo več
pozornosti nevarnostim, ki nanje prežijo na internetu. Želimo jih
opremiti z veščinami, znanjem in podporo, ki jo potrebujejo za
varnejšo navigacijo med nevarnostmi, na katere lahko na spletu
naletijo,« razloži Marko Puschner iz Centra za varnejši internet,
Safe.si.

Sogovornik
poda nekaj najosnovnejših nasvetov: uporabnik interneta mora biti
pozoren predvsem na svojo zasebnost. Preko interneta prihajamo v stik
z različnimi ljudmi, ki so v resnici neznanci. Prvo vprašanje, ki
si ga zastavimo, ko spoznamo novega človeka, pa naj bo to preko
elektronske pošte, socialnih omrežij, klepeta ali foruma, je, ali
je ta človek res tisti, za katerega se izdaja? Na internetu si je
zelo lahko nadeti lažno identiteto. Ko obiščemo spletno stran, ki
zahteva podatke od nas, kot so denimo gesla, naslov, ali telefonska
številka, se moramo vprašati, ali smo res na pravi in ne lažni
strani (npr. spletne banke), ali pa smo zašli na lažno stran, s
katero želi nekdo od nas dobiti podatke, ki jih bo uporabil v
kriminalne namene. V nekaterih primerih lahko pri stikih z neznanci
pride tudi do okužbe našega računalnika, tablice ali mobilnega
telefona z virusi. Posledice nasedanja takšnim spletnim prevaram se
lahko kažejo v obliki izgubljenega denarja ali izsiljevanja. Veliko
pozornost moramo posvetiti tudi temu, kaj na internetu objavljamo.
Objave neprimernih zapisov, ki se bliskovito razširijo, se nam lahko
hote ali nehote maščujejo zelo hitro ali pa kdaj kasneje v
življenju.

Učne
ure o varnosti

Marko
Puschner iz Centra za varnejši internet, Safe.si, še pove, da bodo
za letošnji dan varne rabe interneta učitelje osnovnih in srednjih
šol spodbudili, da organizirajo izobraževalne dogodke na šolah. »V
pomoč smo jim pripravili paket gradiv, ki jih bodo lahko uporabili
pri organizaciji učne ure o problematiki ne/odgovorne rabe interneta
in mobilnih naprav. Pripravljamo tudi nekaj novih gradiv, ki bodo v
pomoč učiteljem in ravnateljem, kot priročnik na temo
medvrstniškega nasilja na spletu in pravni priročnik o ravnanju v
primeru incidentov pri uporabi novih tehnologij na šolah. 11.
februarja bomo izvedli izobraževalni seminar za vodstvene delavce
šol z naslovom ‘Problematika spletne varnosti v šolah – Smernice
za vodstvo šol’. V Safe.si sicer preko celega leta izvajamo
aktivnosti na področju osveščanja mladih glede varne rabe
interneta. V sklopu tega izvajamo delavnice za učence osnovnih šol
in dijake srednjih šol. Izvajamo tudi predavanja za starše učencev.
Vsi pa se lahko ob zapletih pri uporabi spletnih strani vsakodnevno
obrnejo na nas,« zaključi sogovornik.

 Vlado
Kadunec

Pomoč
pri težavah

Na
internetu je mogoče najti številne spletne strani, ki svetujejo pri
težavah, prevarah, virusih in drugih internetnih težavah. Številne
informacije za pomoč pri težavah z virusi in vdori v računalnike
so dostopne na www.cert.si, veliko informacij o spletnih prevarah,
virusih in zaščiti pred njimi pa je možno dobiti tudi na spletni
strani www.varninainternetu.si. Mladostniki in starejši, ki se
znajdejo v stiski ali zagati, povezani z uporabo interneta ali
mobilnih naprav, lahko za posvet pokličejo na brezplačno telefonsko
številko 116 111.

Pozornost
pri brezplačnih in preugodnih ponudbah

Pri
uporabi interneta moramo uporabljati zdravo pamet in razumeti, kaj na
internetu klikamo in kaj objavljamo. Če nam nekdo nekaj ponuja
brezplačno ali po prenizki ceni, moramo vsekakor postati sumničavi.
Prav tako moramo pomisliti, preden nekomu razkrijemo nekaj o sebi, če
človeka v resnici ne poznamo. Pozorni in previdni moramo postati pri
ponudbah za ugodne kredite, delo na domu, prošnjah za pomoč,
sporočilih o zmagovitih loterijskih zadetkih ali donacijah. Pri
takih ugodnih ponudbah gre praviloma za prevare.