V prvih mesecih leta 1.086 nezgod pri delu
Mednarodna organizacija dela je 28.
april razglasila za Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki ga
obeležujemo tudi v Sloveniji. Z vsakoletnimi kampanjami po svetu
želijo številne organizacije in podjetja še dodatno promovirati
prizadevanja za varnejše, bolj zdravo in dostojno delo na globalni
ravni.
Sindikalna gibanja po vsem svetu na
Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu že tradicionalno
organizirajo žalne slovenskosti za žrtve nezgod pri delu in
poklicnih bolezni. Mednarodna organizacija dela je tako želela s
pomočjo socialnega dialoga poudariti pomen preprečevanja nezgod in
bolezni. Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu obeležujejo
različne organizacije v Sloveniji (Zavod za varstvo pri delu,
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, podjetja,
sindikati). Letošnja tema svetovnega dneva varnosti in zdravja pri
deluje je ‘Stres na delovnem mestu: skupen izziv.’
Delavci se soočajo z velikimi pritiski
Kot povedo na Nacionalnem inštitutu za
javno zdravje, se številni delavci soočajo z velikimi pritiski, da
lahko zadostijo zahtevam modernega delovnega mesta, ki postaja vse
bolj stresno okolje. »V zadnjih letih smo zaradi ekonomske recesije
in sprememb na trgu dela priča številnim organizacijskim in drugim
spremembam, prestrukturiranju, zmanjšanim delovnim priložnostim,
večji zaposlitveni negotovosti in povečani nezaposlenosti, kar ima
posledice na fizično in duševno zdravje in počutje delavcev,«
povedo na Inštitutu. Kot še dodajo, je po podatkih slovenske
raziskave CINDI 2012 med odraslimi, starimi med 25 in 64 letom,
približno 26 % vprašanih stres doživljalo zelo pogosto oz.
vsakodnevno. Težave z obvladovanjem stresa je imelo 4 % vprašanih
in približno 26 % je zelo pogosto doživljalo stres in imelo hkrati
težave z njegovim obvladovanjem.
»Vseevropska raziskava Evropske
komisije o delovnih pogojih Eurobarometer iz aprila 2014 kaže hiter
vzpon duševnih težav na lestvici zdravstvenih težav, povezanih z
delom. V primerjavi z obdobjem pred petimi ali desetimi leti, je
razviden trend hitre rasti povečevanja problematike stresa in
izgorelosti. Stres na delovnem mestu pa je, glede na odgovore
vprašanih te evropske raziskave, trdno na prvem mestu tveganj za
varnost in zdravje pri delu,« povedo na Nacionalnem inštitutu za
javno zdravje.
Največ nesreč zaradi izgube nadzora
nad opremo
Glede na podatke Ministrstva za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti, so slovenski
delodajalci do marca letos prijavili 1.084 nezgod pri delu. Največ
nesreč se, kot povedo na Inšpektoratu RS za delo zgodi zaradi
izgube nadzora nad delovno opremo (stroji, ročno orodje, transportna
sredstva …) in predmeti dela. Takih nesreč je bilo letos do marca
zabeleženo 404 oz. skoraj 28 % vseh nesreč na delovnih mestih. V
primerjavi z lanskim letom je bilo v celem letu takih nezgod prav
tako 28 %. Sledijo nesreče, povezane z zdrsi, spotiki in padci (teh
je bilo letos zabeleženih 308). Kot še dodajo na Inšpektoratu, gre
vzroke nezgod iskat predvsem v nizki ravni varnostne kulture,
podcenjevanju tveganj in tudi neizkušenosti delavcev.
Poklicni rak
Glede na podatke Zveze svobodnih
sindikatov Slovenije v Sloveniji letno umre 440 ljudi zaradi
poklicnega raka, povzročenega zaradi karcinogenov na delovnem mestu.
Poklicni rak v Evropski uniji letno ubije 100.000 ljudi in je
najpogostejša oblika smrti, povezana z delom. Nizozemska, ki v prvi
polovici 2016 predseduje Svetu EU, se je v svojem programu
predsedovanja zavezala, da si bo »prizadevala za obvladanje
poklicnega raka z zaščito delavcev pred daljšim naborom
karcinogenov«, in da se naj s tem namenom »dopolni direktiva o
karcinogenih«. Po podatkih Zveze pa je Evropska konfederacija
sindikatov z namenom pomoči nizozemskemu predsedstvu objavila seznam
50 karcinogenov, za katere zahteva mejne vrednosti poklicne
izpostavljenosti, hkrati pa poziva Evropsko komisijo, naj poskrbi za
izvajanje teh mejnih vrednosti že v letu 2016 namesto predlaganega
datuma v letu 2020.
Delodajalec mora zagotoviti varnost in
zdravje delavcev
Zakon o varnosti in zdravju pri delu
določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev
pri delu ter načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem
mestu. Kot pojasnijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, pa
je to praksa le manjšine podjetij v Sloveniji. Raziskave in primeri
dobrih praks namreč kažejo, da na področju promocije zdravja pri
delu dajejo najboljše rezultate zavzetost, predanost ter sodelovanje
vseh treh ključnih deležnikov: delodajalcev, delavcev in
predstavnikov delavcev. »Za izvajanje promocije zdravja na delu je
najpomembnejše zavedanje pomena tega pri vseh treh deležnikih,
pripravljenost za ukrepanje in ustrezna usposobljenost zaposlenih,
kar vse lahko prispeva k dolgoročnemu in kontinuiranemu delu na tem
področju. Za zaščito delavskih pravic na področju varnosti in
zdravja pri delu morajo torej delavski predstavniki, predstavniki
kadrovskih služb, službe varstva pri delu in drugi zaposleni
razpolagati s številnimi znanji, veščinami in orodji,« še dodajo
na Inštitutu.
Zdrava delovna mesta za vse generacije
V okviru Svetovnega dneva za varstvo in
zdravje na delovnem mestu bo 18. in 19. aprila organiziran 4.
simpozij o zdravem življenjskem slogu: ‘Zdrava delovna mesta za vse
generacije’. Simpozij organizirajo Ministrstvo za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Razvojni
center informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec v
sklopu projekta 24alife ter Zdravniška zbornica Slovenije – v
sodelovanju z Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in
delovnih razmer (Eurofound) ter Evropsko agencijo za varnost in
zdravje pri delu (EU-OSHA). Na simpoziju bodo spregovorili o izzivih
na področju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu v luči
demografskih sprememb in tehnološkega razvoja, ravnanju s starejšimi
pri delu in medgeneracijski solidarnosti kot elementu poslovnega
uspeha, zdravem življenjskem slogu in staranju, promociji zdravja na
delovnem mestu. Poleg tega pa bodo predstavljeni primeri dobre prakse
iz Slovenije, ZDA, Avstrije, Finske, Nizozemske, Irske in Indije.
Kristina Žnidar
