Ob svetovnem dnevu varčevanja, ki ga obeležujemo 31.10., je Statistični urad RS objavil nekaj zanimivih podatkov.
Slovenska gospodinjstva veljajo že vrsto let za najvarčnejša v Evropi. V letu 2016 so privarčevala 12,8 % ali skoraj sedmino svojega razpoložljivega dohodka (v letu 2015: 12,7 %). Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata se je Slovenija s tem podatkom uvrstila na peto mesto.
Najvišjo stopnjo varčevanja gospodinjstev je imela Švedska (18,4 %). Precej manjši delež razpoložljivega dohodka so za varčevanje namenila gospodinjstva v Združenem kraljestvu (le 5,2 % bruto razpoložljivega dohodka) in na Portugalskem (4,3 %).
Največ prihrankov v vlogah in gotovini
Po podatkih iz finančnih računov Banke Slovenije se razmerje med finančnimi obveznostmi in finančnimi sredstvi gospodinjstev postopno izboljšuje vse od leta 2012. V obdobju 2012–2016 so sredstva rastla hitreje kot obveznosti.
Slovenska gospodinjstva so imela največ finančnih sredstev oz. največ prihrankov, skoraj polovico, v obliki vlog in gotovine, nekaj več kot četrtino pa v delnicah in drugem lastniškem kapitalu. Vsa preostala finančna sredstva so imela v obliki zavarovanj in pokojninskih shem, drugih vrednostnih papirjev in drugih terjatev ter posojil drugim.
Slovenci se torej kljub nizkim obrestnim meram na depozite večinoma še vedno odločamo za klasične oblike varčevanja v obliki vlog ali pa imamo gotovino shranjeno doma; po drugih, drznejših oblikah, kot so delnice ali pa varčevanje v investicijskih skladih ali pokojninskih shemah, pa posegamo redkeje. Prav nazadnje omenjena oblika varčevanja bo zaradi naraščanja deleža prebivalstva, starejšega od 65 let, in s tem pomanjkanja denarja za pokojnine v prihodnje še zelo aktualna.
Vir: SURS
