Svetovni dan stranišč

Slovenska javna stranišča
na tekmovanju

Združeni narodi so
19. november razglasili za svetovni dan stranišč. Ob tem naj bi se
spomnili, da 2,5 milijarde ljudi po svetu nima ustrezno
urejenih toalet, kar 1,1 milijarde ljudi pa opravlja potrebo na
prostem. Zaradi neurejenih straniščnih razmer se vsako leto okuži
in umre okoli 1,8 milijona ljudi. Da so čista in urejena stranišča
res pomembna, dokazuje tudi tekmovanje, ki ga pripravlja Društvo za
kronično vnetno črevesno bolezen, v katerem vsako leto ocenjujejo
najbolj urejene javne sanitarije po Sloveniji.

Društvo za kronično vnetno črevesno
bolezen (KVČB) združuje invalide,
bolnike in osebe s to boleznijo. Kronična vnetna črevesna
bolezen je, kot že ime nakazuje, povezana s črevesjem. To pa nas
pripelje – na stranišče, kje povprečno preživimo tri leta
svojega življenja. Človek gre na leto povprečno na stranišče
2500-krat oz. 6- do 8-krat na dan, ženske povprečno za vsak obisk
stranišča porabijo trikrat več časa kot moški.

Pomen dostopa do stranišča

Osebam s kronično vnetno črevesno
boleznijo predstavlja dostopnost oz. nedostopnost do javnih sanitarij
veliko oviro pri vključevanju v socialno okolje. Zaradi specifike
bolezni potrebujejo hiter in stalen dostop do sanitarij povsod, kjer
se gibljejo, tako doma, na delovnem mestu, v šolah, bolnišnicah in
krajih, kjer opravljajo vsakdanje opravke, ali jih obiskujejo kot
turisti. Zato društvo za KVČB
od leta 2009 pri nas izvaja akcijo ‘Naj javno stranišče’,
namen katere je spodbuditi lokalne skupnosti in druge javne
institucije k razmisleku o pomenu javnih stranišč za osebe s KVČB,
pa tudi za druge uporabnike in stranišča tudi urediti. »Kot že
ime ‘kronična vnetna črevesna bolezen’ pove, imamo bolniki
največkrat težave s prebavo, zato potrebujemo stalen in hiter
dostop do sanitarij. Kako nujne so za bolnike, opazimo takrat, ko
naletimo na oviro pri dostopu do sanitarnih prostorov v javnosti in
na delovnih mestih. Zato je akcija za nas bolnike še kako pomembna,«
dodaja Mateja Saje, predsednica društva.

Naj javno stranišče v Sloveniji

V prvem letu izvajanja akcije so na
društvu v ocenjevanje vključili 10 največjih občin v Sloveniji in
ugotovili, da stanje na tem področju ni najboljše, zato so se
odločili, da bo akcija postala stalnica. Od takrat naprej vsako leto
pod drobnogled vzamejo več občin in dodajo nove kategorije
ocenjevanj. »V letu 2012 smo pod drobnogled vzeli javna stranišča
35 občin, 49 bencinskih servisov ob avtocestah po Sloveniji in
stranišča ob gastroenteroloških ambulantah
11 bolnišnic po Sloveniji. V letu 2013 smo k obstoječim trem
kategorijam dodali še eno kategorijo, in sicer Zdravstvene domove v
10 mestih po Sloveniji. V letu 2014 smo preverili stanje v
kategorijah občin in bencinskih servisov, preverili stanje v 10
novih zdravstvenih domovih po Sloveniji, v katerih smo izvajali
akcijo ‘Trenutno odsoten – hvala za razumevanje’ in dodali novo
kategorijo večjih nakupovalnih centrov (po en center v Ljubljani,
Mariboru, Murski Soboti, Celju in Kopru),« pojasni Danica Koren,
koordinatorka akcije na Društvu za KVČB.

Prva mesta so leta 2013 v različnih
kategorijah zasedli: Mestna občina Ljubljana, Petrolov bencinski
servis Grič in Poliklinika Ljubljana, lansko leto pa je med
zdravstvenimi domovi naziv osvojil Zdravstveni dom Ilirska Bistrica,
med bencinskimi servisi Petrolova bencinska črpalka v Murski Soboti
v smeri proti Madžarski, med trgovskimi centri pa City center Celje.
Med občinami je lani največ točk zbrala Rogaška Slatina, najmanj
pa Bohinj, ki mu je, kot spodbudo k ureditvi javnih stranišč,
društvo podarilo straniščno metlico.

Letos
so akcijo izvajali v kategoriji občin in bencinskih servisov ter v
10 novih zdravstvenih domovih po Sloveniji. Zaključna prireditev,
kjer bodo razglasili letošnje zmagovalce, bo 20. novembra v Rogaški
Slatini, lanski zmagovalni občini.

Kako poteka ocenjevanje?

Ocenjevanje na terenu opravi
ocenjevalna komisija. »Delo
je naporno in zajema več sklopov – od priprav, ki potekajo že
nekaj tednov pred samim ocenjevanjem, do ocenjevalnega dne in poteka
ocenjevanja na samem terenu in nato še priprava rezultatov, poročil
in biltena, dopolnitev zemljevida …«
pojasnjuje Petra Leskovšek Lasetzky, predsednica komisije za
ocenjevanje javnih stranišč. Ocenjevanje javnih stranišč na
bencinskih servisih opravljajo v poletnih mesecih, ko je na poti
največ turistov. »Takrat
v avtomobilu preživimo več časa kot običajno, zato se pojavi
potreba po obisku stranišča že za zdravo osebo, kaj šele za osebo
s KVČB,« dodaja
sogovornica.

Člani ocenjevalne komisije javna
stranišča ocenjujejo po merilih, ki so točno določena za vsako
kategorijo posebej. Na rezultat po besedah društva vplivajo predvsem
brezplačna uporaba, čas obratovanja, označenost dostopa (na sami
stavbi, karti mesta, na INFO točki, z usmerjevalno tablo), zaloga
higienskega materiala (straniščni papir, milo, papirnate brisače
ali električni sušilec), velik poudarek pa dajejo tudi sanitarijam,
ki so namenjene izključno invalidnim osebam. Ta morajo imeti nizko
straniščno školjko, ob kateri morajo biti obojestranska držala,
umivalnik, pod katerim je dovolj prostora za voziček, veliko
ogledalo, klicno napravo za klic v sili, odlagalno polico, dostopno
stikalo za luč ali luč na senzor in zaprt koš za higienske
odpadke.

Na
rezultat vplivajo predvsem brezplačna uporaba, čas obratovanja,
označenost dostopa 

 in zaloga higienskega materiala.

Opazen napredek v času akcije

Napredek je, kot pravi Petra Leskovšek
Lasetzky, viden iz leta v leto: »Več
10 občin je v letih, odkar traja naša akcija, poleg obstoječih
javnih stranišč uredila še dodatne, veliko pa je tudi občin, ki
iz leta v leto želijo rezultate na obstoječih javnih straniščih
še izboljšati (postavijo usmerjevalne table, spremenijo obratovalni
čas, ukinejo plačljivost …). V letu 2013 so v Mestni občini
Murska Sobota poleg obstoječega javnega stranišča uredili dodatno
stranišče za invalidne osebe. V letu 2011 je Mestna občina Novo
mesto dotrajane javne sanitarije popolnoma obnovila, občina Trbovlje
je pred dvema letoma v stari neuporabljeni transformatorski postaji
poleg obstoječega na tržnici uredila še eno javno stranišče.«

Po besedah Danice Koren so napredka na
tem področju izredno veseli, saj je s tem dosežen namen akcije:
osveščati javnost o potrebah oseb s KVČB in spodbuditi občine in
druge javne institucije k razmisleku o čistih in primerno urejenih
straniščih, ki niso pomembna le za osebe
s to boleznijo.