Svetovni dan hrane: vsak gram šteje
16. oktobra obeležujemo Svetovni dan hrane. Dejstvo je, da pridelamo dovolj hrane za vse, a je kljub temu vsak deveti človek lačen. Kam gre potemtakem vsa ta hrana? Tretjino hrane zavržemo in za to smo najbolj odgovorna prav gospodinjstva.
“Gospodinjstva smo tista, ki v največji meri odločamo, kaj bomo kupovali, kakšno hrano uživali in kaj bomo na koncu naredili z njo. Po podatkih Statističnega urada RS je povprečni izdatek za hrano na enega člana gospodinjstva v letu 2015 znašal dobrih 935 EUR na leto ali 2,6 EUR na dan. Na leto vsak od nas zavrže za 163 EUR hrane – s tem bi dva meseca lahko hranili lačno osebo. In še ena ponazoritev: če bi vsi zavrgli en 200-gramski paradižnik, ki smo ga kupili za vsak slučaj, bi skupaj zavrgli 413 ton paradižnika,” poudarjajo Ekologi brez meja.
Ne mečmo hrane stran!
Na Svetovni dan hrane bodo zato Ekologi brez meja v sodelovanju s Snago Ljubljana dvignili glas proti zavrženi hrani in sporočali: Ne meč’mo hrane stran! Med 10. in 12. uro bodo na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na dejstvo, da k skupni vrednosti 151 tisoč ton skoraj polovico zavržene hrane prispevamo prav gospodinjstva.
Zavržena hrana v javnem sektorju
Mali koraki štejejo, prav tako pa štejejo zgledi. “Zavržene hrane bi bilo vsekakor manj, če bi se z njo spopadli na vseh nivojih,” dodajajo Ekologi brez meja, ki so v sklopu projekta Ne meč’mo hrane stran! opravili raziskavo in skupaj z dvema javnima ustanovama pridobili prve podatke pri nas, zakaj in koliko hrane se zavrže. Predstavitev in pogovor o možnih rešitvah bo mogoče slišati 24. oktobra na okrogli mizi Zavržena hrana v javnem sektorju.
Kljub zaključku projekta Ne meč’mo hrane stran! bodo Ekologi brez meja še naprej vztrajali pri ozaveščanju o problematiki zavržene hrane. Povezali so se z znamko Grundig, s katero bodo v prihodnjih mesecih na portalu Spoštujmo hrano združili svoje ideje in znanje ter skupaj predstavili rešitve za manj zavržene hrane v gospodinjstvih.
Vir: EBM
