<![CDATA[17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1992. Z vsakoletnim zaznamovanjem tega dne opozarja na problem revščine v svetu in spodbuja aktivnosti za njeno zmanjševanje. Odprava vseh oblik revščine povsod po svetu je tudi prvi od sedemnajstih ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta leta 2015 na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju.
V Sloveniji je relativno reven vsak 7. prebivalec, v EU vsak 6. Resno materialno prikrajšan je v Sloveniji vsak 17., v EU vsak 11.
(Vir: SURS)
Revščina in materialna prikrajšanost v celotni EU: pod pragom tveganja revščine 86 milijonov ljudi
Po podatkih Eurostata za leto 2014 je v državah članicah EU živelo pod pragom tveganja revščine približno 86 milijonov ljudi (povprečno vsak 6.). Stopnja tveganja revščine (delež relativno revnih) je bila najnižja na Češkem (9,7 %), najvišja pa v Romuniji (25,4 %). Nižji delež relativno revnih, kot ga je imela Slovenija (14,5 %), je imelo 8 držav.
Resno materialno prikrajšanih je bilo tedaj približno 45 milijonov ljudi v EU (vsak 11.). Stopnja resne materialne prikrajšanosti se je gibala od 0,7 % (na Švedskem) do 33,1 % (v Bolgariji). Nižji delež resno materialno prikrajšanih, kot ga je imela Slovenija (6,6 %), je imelo 10 držav.
Prag tveganja revščine je bil najnižji v Romuniji (1.300 EUR oz. 2.500 SKM), najvišji pa v Luksemburgu (20.600 EUR oz. 17.000 SKM). V Sloveniji je znašal približno 7.100 EUR oz. 8.600 SKM; višji od slovenskega je bil v petnajstih zahodnoevropskih državah.
Statistični uradi evropskih držav merijo relativno revščino; to pomeni, da ugotavljamo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Predpostavljajo, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. Relativno revščino izražamo s stopnjo tveganja revščine.
Slovenski prag revščine približno na sredini lestvice
Podatki statističnega urada RS o naši in sosednjih državah za leto 2015 kažejo, da so imele Slovenija (14,3 %), Avstrija (13,9 %) in Madžarska (14,9 %) primerljive stopnje tveganja revščine. V vsaki od teh treh držav je pod pragom tveganja revščine živel vsak 7. prebivalec.
Madžarski prag tveganja revščine je bil med najnižjimi v EU, slovenski (7.400 evrov) se je uvrstil približno na sredino lestvice, avstrijski pa je bil med najvišjimi v EU. Pri tem prag tveganja revščine, izražen v standardih kupne moči (SKM), upošteva razlike v ravni cen med državami.
V državah z višjimi dohodki in zato tudi z višjim pragom tveganja revščine si tudi relativno revni lahko privoščijo več in živijo bolje kot tisti v državah z nižjim pragom tveganja revščine. To je razvidno tudi iz podatkov o materialni prikrajšanosti – v Sloveniji je bilo v letu 2015 resno materialno prikrajšanih 5,8 % prebivalcev.
Vir: SURS]]>
