Mednarodni dan gora: planinska kultura
<![CDATA[V nedeljo, 11. decembra, praznujemo mednarodni dan gora, in sicer že od leta 2003, ko je po uspešnem mednarodnem letu gora 2002 ta dan generalna skupščina Združenih narodov razglasila za poseben dan, namenjen goram.
Letos v središču planinska kultura
Vsako leto je posvečen izbrani tematiki in letos v središče pozornosti postavlja planinske kulture skozi prizmo praznovanja raznolikosti in krepitve identitete. Planinska zveza Slovenije tradicionalno pripravi poslanico, letos izpod peresa podpredsednika PZS Mira Eržena in osredotočeno na pomen Slovenskega planinskega muzeja, Planinskega vestnika in Aljaževega stolpa kot stebrov slovenske planinske kulture.
Planinska zveza Slovenije in njeno članstvo sta tesno povezana s kulturno razsežnostjo gorskih območij v Sloveniji in zunaj njenih meja. Prav področje planinske kulture je bilo močno izraženo že ob ustanovitvi Slovenskega planinskega društva. Osnovni namen njegove ustanovitve je bilo poleg obiskovanja gora prav ohranjanje »slovenskega značaja slovenskih gora«, kamor lahko štejemo ohranjanje slovenskih imen gora ter seveda odkrivanje in poudarjanje potrebe po ohranjanju specifičnih navad in običajev življenja prebivalcev v gorskih predelih, ki so izvirale iz potreb preživetja v gorskem svetu.
“V prihodnje bo kultura odnosa do narave na hudi preizkušnji”
“Slovensko planinstvo in gorništvo je poleg pomembnih prispevkov na temeljnih področjih delovanja (koče, poti, izdaja zemljevidov, izobraževanje, alpinizem, gorsko reševanje, izletništvo …) v slovensko kulturno zakladnico prispevalo številna dela na področju literature, slikarstva, filma in ne nazadnje Aljaževega stolpa na vrhu Triglava – kot enega izmed najbolj prepoznavnih simbolov slovenstva. S trdoživim izdajanjem Planinskega vestnika in finančnim, predvsem pa vsebinskim prispevkom k izgradnji in delovanju Slovenskega planinskega muzeja pa poleg številnih dejavnosti, ki jih izvaja v društvih, še naprej bogati kulturo prebivalcev pod Triglavom. Večino dejavnosti pri tem planinci opravimo prostovoljno, kar svojevrstno odraža kulturo odnosa planincev do dediščine preteklih rodov in predstavlja kažipot za delo mladim generacijam. Ob pojavu številnih dejavnosti, ki gorski svet dojemajo zgolj kot areno za njihovo izvajanje, bo v prihodnje kultura odnosa do narave na hudi preizkušnji. Ohranjati Triglavski narodni park z izvornim poslanstvom in kljub temu omogočiti sonaravni razvoj prebivalcev v njem, bo izziv ne samo planincem, pač pa tudi državi, ki do planinstva in do njegovih najvidnejših simbolov na področju kulture (Slovenski planinski muzej, Planinski vestnik in Aljažev stolp) ne kaže ravno odnosa, ki bi mu lahko rekli odgovoren in spoštljiv odnos do kulture,” je ob tem povedal Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije.]]>
