Danes obeležujemo Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Ob tej priložnosti je Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici – Zvezi pripravila nova priporočila za obravnavo žrtev nasilja v družini v zdravstvenih ustanovah ter priporočila za prepoznavanje in obravnavo zlorabljenega otroka. Zbornica – Zveza se je že leta 2000 opredelila do ničelne tolerance do nasilja nad pacienti in zdravstvenimi delavci ter ustanovila Delovno skupino za nenasilje v zdravstveni negi, ki sistematično deluje na področju preprečevanja nasilja v zdravstvu.
Večino nasilja v nosečnosti izvaja intimni partner
Raziskava, ki so jo leta 2014 izvedli na Ginekološki kliniki v Ljubljani in je zajela 1269 žensk med bivanjem v porodnišnici neposredno po porodu, je pokazala, da je polovica vprašanih do svojega 31. leta že doživela neko obliko nasilja. Štiri od desetih žensk še vedno trpijo zaradi posledic nasilja v preteklosti, najbolj zaradi spolnega nasilja. Raziskava ugotavlja tudi, da nasilje v preteklosti povečuje tveganje za nasilje v nosečnosti. Pri tovrstnem nasilju gre tako za psihično kot fizično nasilje, večinoma pa ga izvaja intimni partner. »Izjemno pomembno je, da zdravstveni delavci pacientke nedvoumno vprašajo, ali preživljajo nasilje, kajti zaznava nasilja nad ženskami je v zdravstvu še vedno nizka. Po zaznavi nasilja pa je treba pacientkam ponuditi podporo in zaščito ter jih informirati o možnih oblikah pomoči,« je povedala Doroteja Lešnik Mugnaioni, strokovna sodelavka Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici – Zvezi.
Žrtve nasilja slabše ocenjujejo svoje zdravje in tudi izkušnjo poroda
Nasilje v nosečnosti vpliva na reproduktivno zdravje žensk, saj je povezano z večjim številom umetnih in spontanih splavov, poveča se tveganje za prezgodnji porod in zastoj rasti ploda v maternici. Pacientke, ki so bile žrtve nasilja, so v raziskavi Ginekološke klinike slabše ocenile tudi svoje zdravje ter izkušnjo poroda. Šest odstotkov žensk, sodelujočih v raziskavi, je v nosečnosti in ob porodu občutilo nasilje zdravstvenih delavcev. Zbornica – Zveza ob tem poudarja, da so zdravstveni delavci zavezani h koristnemu strokovnemu ravnanju in postopkom ter delujejo skladno z načeli Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije ter Kodeksa etike za babice Slovenije, v ginekologiji in porodništvu pa lahko pride do nehotene zlorabe, saj ženska pri obravnavi praviloma izgubi nadzor nad lastnim telesom, zaradi česar občuti izgubo dostojanstva.
V raziskavi je bilo ugotovljeno tudi, da imajo ženske, ki so doživele nasilje v zdravstvenem sistemu, v kar 40 odstotkih tudi izkušnjo spolne ali druge zlorabe v otroštvu. Zloraba otrok je največji dejavnik tveganja za pojavnost različnih vrst nasilja kasneje v odraslosti in ena od pomembnih nalog zdravstva je, da nasilje nad otroki in v družini učinkovito prepoznava in ukrepa ter žrtve zaščiti.
Generalna skupščina ZN, ki je 25. november razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, opredeljuje nasilje nad ženskami kot “vsako dejanje nasilja na podlagi spola, ki je posledica ali lahko ima za posledico fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, bodisi v javnem bodisi v zasebnem življenju”.
(vir: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije)
