<
„Ne ptič, ne miš“
Vendar netopirji niso ptice, ampak sesalci: prekriti so z dlako, imajo diferenciirane zobe, samice mladiče kotijo, nato pa jih hranijo s svojim mlekom. Netopirji tudi ne gnezdijo, kot pojasni sogovornik, ampak se samice netopirjev večinoma združujejo v skupine več živali, kjer nato vsaka vzgaja svojega (običajno le enega) mladiča.
„Samice mladiče skotijo v času pozne pomladi in zgodnjega poletja. Mladiči se osamosvojijo predvidoma v drugi polovici poletja, ko se tudi prične obdobje jesenskega parjenja in migracij. Takrat se samci in samice netopirjev srečujejo na ugodnih pariščih (npr. v jamah) kjer ob uspešnem dvorjenju pride do parjenja, po katerem pa ne pride takoj do oploditve. Večina naših netopirskih vrst ima tako t.i. zapoznelo oploditev, ko samice shranijo samčeve spolne celice za več mesecev in pride do fertilizacije jajčeca šele kasneje,“ Gojznikar opisuje zanimivosti netopirjev. Ta pojav je po njegovih besedah najverjetneje posledica prilagoditve na letne čase, saj so netopirji v jesenskem obdobju zelo ‘zaposleni’ z nabiranjem maščobnih rezerv.
Zimsko spanje – vsaka motnja spanca netopirju ogrozi življenje
Te jim namreč pridejo prav pozimi, saj netopirji v najhladnejših mesecih leta preidejo v fazo pravega zimskega spanja. Takrat se jim močno zniža telesna temperatura, utrip srca pa upade na le nekaj udarcev na minuto. V takem stanju so še posebej občutljivi na motnje, ki jih tudi lahko prebudijo, za kar pa potrebujejo precejšnjo količino hranjene energije. „To v praksi pomeni, da vsakič ko netopirja zbudimo, zmanjšamo njegove možnosti da dočaka konec zime. Ko vendarle napoči pomlad, pa se netopirji prebudijo iz hibernacije in se preselijo v svoja letna zatočišča,“ pojasni Gojznikar. Takrat tudi pride do oploditve in po kratki brejosti (par mesecev) samice skotijo nove mladiče. Letna zatočišča obsegajo širok spekter struktur, od jam prek cerkvenih podstreh in zvonikov do ozkih špranj za opažem stanovanjskih hiš.
Njihove prehranske navade so za nas zelo koristne
Pri nas živijo relativno majhni netopirji, vsi pa so primarno insektivori. „Nobena od naših vrst tako ne pije krvi,“ napol v šali zagotavlja sogovornik, in doda, da to počno le 3 tropske vrste iz Srednje in Južne Amerike. „Prehranjujejo se z različnimi členonožci (pajki, kobilicami, nočnimi metulji…), med katere sodijo tudi marsikateri taki, ki jih ljudje obravnavamo za škodljive (npr. komarji).“ Ravno zaradi prehranskih navad so naši netopirji zelo koristni, saj letno pojedo mnogo žuželk,ki so potencialni škodljivci tako za poljščine kot za človeka direktno. Njihovi iztrebki (gvano) pa so tudi kakovostno gnojilo.
Eholokacija
Lov na žuželke ponoči jim omogoča poseben čut, imenovan eholokacija. „V principu gre za visokofrekvenčne zvočne klice, ki jih netopirji oddajajo skozi usta ali nos (odvisno od vrste), njihov odboj v prostoru pa nato zaznajo s svojim odličnim sluhom. Informacija, ki jo pridobijo na podlagi odbitih zvočnih valov, jim omogoča da sestavijo zelo natančno sliko prostora. Na tak način brez težav zaznajo niti tanjše od človeških las, torej ni strahu da bi se zapletli vanje,“ razloži Gojznikar s SDPVN.
Pri nas 30 vrst netopirjev, vsi so zavarovani
V Sloveniji po neuradnih podatkih živi 30 vrst netopirjev. „Med najpogosteje opažene sodijo predstavniki rodu malih netopirjev (Pipistrellus sp.), ki jih pogosto opazimo na prehranjevanju ob obcestnih lučeh. V cerkvenih in jamskih zatočiščih lahko pogosto opazimo malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros), nad vodnimi površinami pa lahko v večernem mraku pogosto med prehranjevanjem opazimo obvodnega netopirja (Myotis daubentonii). Tudi druge vrste netopirjev lahko včasih zasledimo v bližini luči ali voda,“ pove sogovornik z društva.
Doda, da so v Sloveniji netopirji v mestih redno prisotni. Zlasti nekatere manjše vrste so se tako prilagodile na sobivanje z nami. Netopirje v urbanem okolju pogosto najdemo v špranjah na naših stavbah, od koder pa so pogosto preganjani. „Na primer, problematičen je navadni mračnik (Nyctalus noctula), saj gre za relativno veliko vrsto,ki je lahko tudi zelo glasna, zato je pogosto tudi nasilno odgnan. S podobnimi težavami pa se soočajo tudi ostale sinantropne vrste, izredno težavo pa predstavljajo tudi obnove stavb, pri katerih pride do zatesnitve ustreznih odprtin, ki bi lahko ali celo služijo kot netopirska zatočišča,“ ponazori Gojznikar. S takimi in drugimi težavami se trenutno na območju Ljubljane ukvarja poseben projekt SDPVN (sofinanciran s strani Mestne občine Ljubljana), ki se imenuje ‘Netopirji – skrivnostni Ljubljančani 2’.
Zaradi svojega nenavadnega življenja so netipirji pogosto nerazumljeni in celo preganjani. Močno jih ogrožajo motnje v njihovih zatočiščih, tako pozimi kot poleti. „Problematičen je jamski turizem, ki vodi v vznemirjanje tako spečih netopirjev med hibernacijo, kot poletnih porodniških kolonij, kar je lahko usodno za mladiče,“ pove sogovornik. Problematične so predvsem obnove, med katerimi ljudje, kot doda Gojznikar, pogosto nezavedno (in žal tudi zavedno) uničijo netopirsko zatočišče, s tem da npr. zaprejo preletne odprtine ali pa netopirje celo nasilno odstranijo. „Netopirjem škoduje tudi svetlobno onesnaževanje, ki lahko moti njihove dnevne življenske cikle. Vse te motnje in še mnogo drugih dejavnikov netopirje močno ogroža. Vsi netopirji v Sloveniji so zavarovani.“
Mednarodna noč netopirjev – pri nas kup aktivnosti
V sklopu mednarodne noči netopirjev pri nas potekajo zelo raznolike aktivnosti, od informiranja in izobraževanja prebivalstva do dejanskih ohranitvenih ukrepov. Letos so tako v planu predavanja, informativne stojnice ter čistilna akcija, na kateri bodo v društvu očistili cerkveno zatočišče netopirjev, odstranili naloženo gvano in osvestili domačine. 3. septembra se bomo lahko v večernem mraku sprehodili okoli Koseškega bajerja in s pomočjo posebnih naprav – ultrazvočnih detektorjev poslušali in opazovali netopirje, pri tem pa izvedeli tudi marsikatero skrivnost iz življenja netopirjev. Celoten program letošnje noči je na spletni strani društva.
Kako lahko vsak pomaga netopirjem?
Sogovornika smo povprašali, kako lahko vsak pomaga tem nenavadnim, a čudovitim bitjem. Pravi, da netopirjem lahko vsak pomaga tako, da širi vest, da so to izredno koristne in popolnoma neškodljive živali, ki nas ne bodo napadle in nam škodovale. Lahko jim namestimo tudi nadomestno zatočišče (ki lahko npr. nadomesti bližnje uničeno zatočišče), imenovano netopirnica, ki ima podoben princip ko ptičja hišica, načrt za preprosto netopirnico iz lesa pa lahko najdemo tule. Pomembno je tudi da netopirjev v znanih zatočiščih ne vznemirjamo in jim omogočamo miren soobstoj z nami. Če najdemo onemoglega netopirja, mu lahko pomagamo tako, da obvestimo člane našega društva, ga s krpo ali rokavico previdno prenesemo v kartonasto škatlo, mu omogočimo dostop do tekočine, škatlo pa postavimo v miren in temen kotiček. V Ljubljani je na voljo tudi netopirofon, na katerem lahko dobimo vse netopirske informacije.
Netopirofon
Če naletimo na obnemoglega netopirja, se lahko obrnemo na društvo – na netopirofon:
068 650 090.
Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev
Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev je nevladna neprofitna organizacija, ki združuje vse, ki se na območju Slovenije ukvarjajo z netopirji, njihovim varstvom ali pa jih netopirji samo zanimajo. Društvo tekom leta izvaja strokovne terene popisov netopirjev, promocijske in izobraževalne aktivnosti, ki jih pogosto združimo v projekte, letno pa izda tudi več publikacij, med katere sodi tudi letno društveno glasilo Glej, Netopir, sodelujejo pa tudi pri pripravi biltena terenskih biologov, ‘Trdoživ’.
Kontaktne informacije društva (e-mail, telefon) so dostopne na njihovi spletni strani, aktivno pa jih lahko spremljamo tudi na njihovi Facebook strani. Delovanje društva lahko podpremo tako, da se včlanimo ali doniramo.
V.B.
]]>
