Med najpogostejšimi dejavniki za samomor zlorabe alkohola, drog in zdravil

Zaradi samomora pri nas vsako leto umre več kot 300 oseb, približno 7.500 pa jih samomor poskuša narediti. Za statistiko se seveda skrivajo zgodbe – posameznikov, ki so zaradi različnih razlogov podvomili o vrednosti oziroma smislu lastnega življenja.

“Življenje je dragoceno in včasih negotovo, tudi težko. Če si vzamemo trenutek časa in svojo pozornost namenimo tistemu, ki ga potrebuje – popoln tujec, družinski član ali prijatelj – mu s tem lahko spremenimo življenje,” pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob prihajajočem svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo 10. septembra.

Duševno zdravje je nepogrešljiv in pomemben del našega zdravja

Duševne težave in bolezni lahko v vsakem trenutku prizadenejo vsakega izmed nas. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo tekom življenja z duševnimi težavami srečal vsak četrti izmed nas. Na žalost so duševne težave in bolezni še vedno stigmatizirane, kar lahko vpliva na odlašanje iskanja pomoči in podpore, pomanjkanje zavedanja in pismenosti o duševnem zdravju pa hkrati vpliva tudi na to, da se ljudje ne čutijo kompetentni pri nudenju pomoči nekomu, ki je v duševni stiski. “S tem ko pridobimo znanja o znakih in simptomih duševne stiske in bolezni, se hkrati poveča tudi naš občutek kompetentnosti in zaupanja, da pristopimo k nekomu, ki je v duševni stiski, mu pomagamo in ga vzpodbujamo k iskanju strokovne pomoči. Vse skupaj pa vpliva tudi na zmanjševanje stigme, ki spremlja duševne bolezni,” poudarjajo na NIJZ.

“Glede na umrljivost zaradi samomora je Slovenija namreč še vedno nad evropskim povprečjem, kjer pa je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji, opaziti precejšen upad umrljivosti zaradi samomora,” je povedala doc. dr. Saška Roškar z NIJZ.

Samomor in prepovedane droge

Prim. doc. dr. Lovrečič Mercedes, dr. med., spec. psih., pove, da pri osebah, ki imajo težave z drogami, samomor predstavlja enega vodilnih vzrokov smrti.

“Zlorabe alkohola, drog in nekaterih zdravil dodatno predstavljajo pomembno tveganje za samomor in so med najpogostejšimi dejavniki tveganja za samomorilno vedenje, takoj za depresivno motnjo in drugimi motnjami razpoloženja. Alkohol, nekatere droge in zdravila, ki vplivajo na centralni živčni sistem zmanjšajo inhibicijo, lahko povečajo impulzivno vedenje, povzročajo spremembe v možganih in sčasoma vodijo v depresijo ter negativno vplivajo na odnose in socialno podporno mrežo posameznika in s tem oslabijo tiste dejavnike, ki bi lahko ščitili pred samomorom.”

“Do 35 % vseh vzrokov smrti pri osebah, ki imajo težave z drogami, je prepoznanih kot samomor, a je problematika še vedno podcenjena. Osebe, ki si vbrizgavajo heroin, imajo 14-krat večje tveganje za samomor v primerjavi s splošno populacijo.”

Za preprečevanje samomora v tej podskupini je bistvenega pomena zdravljenje težav zaradi drog ter zgodnje prepoznavanje in zdravljenje samomorilnega vedenja. Med dokazano učinkovite ukrepe za uspešno preprečevanje samomora, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, se uvršča tudi omejevanje dostopa. “Če ste glede tega v skrbeh zase ali drugo osebo, poskrbite, da oseba ne bo imela dostopa do večjih količin alkohola, drog in zdravil ali drugih snovi. Omejevanje dostopa do sredstev, s katerimi oseba lahko stori samomor, je ena najučinkovitejših strategij za preprečevanje samomora. Svojcem, prijateljem in znancem se tako omogoči, da pokličejo pomoč, osebo, ki je samomorilno ogrožena pa začasno obvaruje, da lahko trezneje razmišlja in morda izbere bolj racionalne načine za spopadanje s svojo bolečino,” navaja prim. dr. Mercedes.

Viri o strategijah ukrepanja so na voljo – Psihološka prva pomoč

Ob različnih priložnostih tekom življenja ljudje pridobivamo znanja in veščine prve pomoči. Ta znanja nam omogočajo, da v primeru blažje ali težje telesne poškodbe ali akutnega bolezenskega stanja osebi znamo nuditi nujno prvo pomoč, dokler ni zagotovljena zdravniška/strokovna oskrba. “Podobno velja oziroma bi moralo veljati za duševne težave in motnje – pomembno bi bilo, da bi vsak od nas posedoval znanja, kako prepoznati, pristopiti k in pomagati osebi v duševni stiski, dokler ni na voljo strokovna pomoč. Tako kot znanja iz prve pomoči lahko namreč tudi znanja psihološke prve pomoči rešijo življenje,” pravijo na NIJZ.

Psihološka prva pomoč predstavlja dragocen prispevek k preprečevanju samomora. Poleg prve nujne pomoči lahko predstavlja vstopno točko in usmeritev do drugih strokovnih služb pomoči. V nekaterih primerih bo zadostoval že kratek strokovno voden razgovor.

V pripravi projekt za mlade

Slovenski center za raziskovanje samomora v naslednjih mesecih pripravlja obsežne intervencije za preprečevanje samomora med mladimi. Doc.dr. Vita Poštuvan z Inštituta Andreja Marušiča (UP IAM) in tudi prestavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora pojasnjuje razloge za tak projekt: »V zadnjem letu smo o tej temi veliko govorili: spomnimo se samo nesrečnega naslova letošnjih maturantov, ki je predstavljal samomor kot izhod iz sistema, serije Trinajst razlogov, ki nazorno opisuje stisko samomorilne mladostnice, in spletnih iger, ki so spodbujale samodestruktivno vedenje. Zato smo na podlagi mednarodne študije, pri kateri smo v Sloveniji sodelovali pred leti, pripravili sklop intervencij za zajezitev tega problema.”

Vir: NIJZ