Svet Evrope je 20. oktober razglasil za mednarodni dan krajine. Kakovostna krajina je dragocen potencial prostora, ki lahko močno prispeva k razvoju družbe in konkurenčnega gospodarstva.
Krajine so vsakdanji življenjski prostor ljudi, so pomemben del človekovega okolja in kot take zvišujejo kakovost življenja. V njih se prepletajo naravne in kulturne vrednote ter izpričujejo način življenja preteklih rodov, krepijo prepoznavnost prostora in nacionalno identiteto.
Za ohranitev krajinskih vrednot in dediščine
Namen konvencije je zasnovati temeljni okvir za zaščito krajinskih vrednot, in ohranitev krajinske dediščine v celotni Evropi. V konvenciji izraz ‘krajina’ pomeni območje, kot ga zaznavajo ljudje in katerega značilnosti so plod delovanja in medsebojnega vplivanja naravnih in/ali človeških dejavnikov. Konvencija podaja temeljne usmeritve za področje krajine, ki jih morajo države podpisnice pri razvojnih politikah, strategijah, programih in pri mednarodnem sodelovanju, upoštevati.
Evropsko konvencijo o krajini je podpisalo že 40 držav in od tega 38 tudi ratificiralo. Slovenija je konvencijo podpisala marca 2001, ratificirala julija 2003. S podpisom in ratifikacijo konvencije je Slovenija jasno izrazila namero, da bo v svoji nacionalni politiki pripisala velik pomen vprašanjem krajine ter krajinsko dimenzijo z vso resnostjo upoštevala tako na področju razvoja kot varstva.
Vir: MOP
