»Starša nikoli nista hotela, da bi bila vrhunska športnica«
<![CDATA[20-letna Škofjeločanka, študentka laboratorijske biomedicine in svetovna prvakinja v SUP-u – tako lahko opišemo Manco Notar, ki nam je v tokratnem pogovoru razkrila, od kod črpa energijo in motivacijo za zavidanja vredne uspehe, z njo pa smo spregovorili tudi o družini, prvih izzivih na SUP-u in dopingu.
Za začetek – kdo je Manca Notar?
Sem suparka (op. a. Stand up paddling atletinja), pravim si tudi vodno dekle, ker tudi windsurfam (op. a. windsufing – deskanje na vodi) in kajtam, oz. poskušam te športe promovirati med ostalimi, predvsem svojimi vrstniki. Želim biti, kar se da najboljša na tekmovanjih in hkrati še vse to usklajevati s šolo.
Se je bilo težko privaditi na to, da velik del leta preživite v tujini? Kako vas sprejmejo kot Slovenko iz države, za katero marsikdo sploh ne ve, kje je?
Najhuje je to, ko me vprašajo, od kod sem, pa jim povem, da sem iz Slovenije in rečejo: »Ja, super, zelo lepo.« Ko pa jih povprašam, ali vedo, kje to je, pa odgovorijo: »Blizu Brazilije?« Hahaha. Sem se navadila tega – se samo zasmejim in pojasnim, da gre za malo državo med Avstrijo in Italijo. Potem res razmišljajo, a jim je takoj jasno, ko jim razložim, da smo od Benetk oddaljeni tri ure (smeh). Na začetku so se vsi spraševali, kaj počne ta Slovenka tam. Zdaj so že vsi navdušeni nad Slovenijo, mnogi si želijo našo deželo tudi spoznati.
Kaj pa počnete ob prostem času?
Grem na SUP (smeh). Ampak to tako, panoramsko – da sem sama, gledam okrog, opazujem naravo, okolico, gore … Najraje čas preživljam na SUP-u ali s fantom, včasih grem tudi na sprehod, se dobim z nekdanjimi sošolkami, obiščem stare starše … Ko sem doma, pa se igram s psičko, Maliko. Zdaj je stara leto dni in polna energije in živahna – me spremlja tudi pri tekaških treningih in je super, da nisem sama ter imam nekoga, ki nenehno skače okoli mene. Rada sem doma, v svojem okolju.
Celoten intervju je dostopen v septembrski številki.
]]>