Raziskovanje vesolja nam pomaga pri napovedovanju vremena, iskanju lokacij naravnih virov in optimizaciji prometa, pri tem pa aktivno sodeluje tudi Slovenija kot pridružena članica Evropske vesoljske agencije. V bližnji prihodnosti bo slovenska amaterska ekipa kot prva na svetu v Zemljino orbito poslala tudi satelit.
Pridružena članica Evropske vesoljske agencije tudi Slovenija
Raziskovanje in preučevanje vesolja v Evropski uniji zagotavlja več kot 320.000 visokokvalificiranih delovnih mest, v gospodarstvu pa se tako letno obrne 52 milijard evrov. V globalnem vesoljskem sektorju, ki je vreden približno 300 milijard evrov, pomembno vlogo prispeva tudi Evropska vesoljska agencija (ESA), ki že sedaj zagotavlja proizvodnjo tretjine vseh satelitov, kot tudi številna zasebna podjetja.
Svet Evropske vesoljske agencije je na zasedanju v Luzernu nedavno Sloveniji potrdil status pridružene članice agencije. Sporazum, ki je bil podpisan že julija lani, pomeni korak bližje k polnopravnemu članstvu v ESI. Slovenija bo tako nastopala kot nosilka in podizvajalka nekaterih programov, pri čemer se izpostavlja splošni tehnološki program, program opazovanja Zemlje in znanstveni program Prodex. Sodelovanje pomeni priložnost predvsem za visokotehnološka podjetja, ki jih v Sloveniji ne manjka.
Prvi slovenski vesoljski program
Inštitut za razvoj raketnih tehnologij Spacelink načrtuje raketo, ki bo kot prva v zgodovini Slovenije dosegla rob atmosfere in Zemljino orbito, s čimer bi postali del peščice držav z vesoljskim programom. Velikopotezni program je sestavljen iz treh vmesnih projektov, že letos poleti pa nameravajo izpeljati prvi del projekta, ki bo raketo Stella 1 ponesel 10 kilometrov v višino. Končni cilj je doseg višine 100 kilometrov in možnost prenosa tovora.
Center odličnosti Vesolje-SI
Akademske, znanstvene in tehnološke potenciale na območju Slovenije uspešno združuje Center odličnosti vesolje, znanost in tehnologije, ki je bil ustanovljen z namenom, da bi slovenskim znanstvenikom in inženirjem ponudili možnost konkurenčnega sodelovanja pri raziskovanju vesolja. 46 raziskovalcev in inženirjev iz različnih raziskovalnih inštitucij tako deluje na področjih, kot so meteorologija, daljinsko zaznavanje, astrofizika in tehnologija mikro ter nano satelitov. Center sodeluje pri raziskavah izbruhov gama sevanja, ki nastanejo ob eksplozijah zvezd v oddaljenih galaksijah. Januarja letos je center pričel tudi z izvajanjem projekta DriDanube, ki se osredotoča na zmanjševanje posledic suše.
KSEVT – kulturalizacija vesolja
Nekoliko drugačen pogled na vesolje ima zavod Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju, od koder izhaja družina pionirja vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Zavod se na svetovnem zemljevidu uveljavlja kot ustanova, ki deluje na preseku umetniških, znanstvenih, kulturnih in vesoljskih tematik. Postavitev in razstava je prejela več nagrad, koncept kulturalizacije vesolja pa odseva postgravitacijsko umetnost, kjer se umetnost dogaja v spremenjenih razmerah ustvarjanja – v breztežnostnem prostoru. Nedavna pridružitev Slovenije ESI daje priložnosti tudi za morebitno vzpostavitev tehnične pisarne Slovenija v vesolju.
Uspešna slovenska podjetja na področju vesolja
Dušan Olaj je s podjetjem Duol že osem let navzoč na trgu vesoljskih tehnologij z izdelovanjem balonskih hal v vesolju, podjetje pa je usmerjeno predvsem v razvoj uporabnosti membranskih tehnologij v vesolju. Posebej razvite kupole namreč omogočajo normalne pogoje bivanja astronavtom v orbitalnem prostoru.
Podjetje Sinergise, specializirano v razvoj geografskih informacijskih sistemov (GIS), je lani zmagalo na mednarodnem tekmovanju s področja uporabe satelitskih podatkov Copernicus Masters. Z rešitvijo Sentinel Hub, ki omogoča enostavno in učinkovito arhiviranje, procesiranje in dostavo satelitskih posnetkov, so čas za prikaz in neposredno uporabo satelitskih posnetkov z nekaj ur skrajšali na le nekaj sekund.
Slovenski izumitelji vesoljske tehnologije
Edi Gobec v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji predstavlja posameznike slovenskega rodu, med katerimi je tudi dr. Jerry Linenger. Astronavt in kozmonavt, katerega stari starši so slovenskega rodu, je v pismih, ki jih je iz vesolja pošiljal sinu Johnu, pisal o svoji babici, doma iz Dvorske vasi pri Begunjah na Gorenjskem. Jerryja je prvič v vesolje ponesel raketoplan Discovery leta 1994, v vesolju pa je preživel 11 dni.
V knjigi je izpostavljenih več kot 40 izumiteljev slovenskega rodu, ki živijo v Ameriki, in so pomembno prispevali k razvoju vesoljske tehnologije, med drugim gre za doprinos pri razvoju satelitov za vremenske napovedi, čistilnih naprav, tiskarskih strojev, načrtovanje lunarnega vozila in gumijasta tesnila na vesoljski postaji Mir.
Kristijan Horvat
