Zgodba iz Nemčije

Gabrijela Žagar v Stuttgartu živi od maja leta 2006, sprva jo je tja vodila ljubezen. Kot pravi, so bili pričetki novega življenje precej težki, predvsem zaradi jezikovne bariere. Danes, po sedmih letih življenja v Nemčiji, pa je Gabrijela Žagar aktivna na številnih področjih, med drugim je bila v lanskem letu imenovana v Svet Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu.

Zaradi ljubezni spakirati kovčke, zapustiti družino in se preseliti zagotovo ni bilo enostavno?

“Odločitev vsekakor ni bil enostavna. Za seboj sem pustila domače, prijatelje, zaposlitev in se spustila v neznano. A sem bila nekaj let v zvezi na daljavo in treba je bilo narediti spremembo, razmisliti kako naprej. S takratnim partnerjem sva razmišljala v smeri, da se partner preseli v Slovenijo, a sva se na koncu odločila, da bo morda zame lažje v Nemčiji najti zaposlitev in se naučiti jezika, kot pa njemu v Sloveniji.”

Se vam zdi, da ste se odločili prav – je bilo res lažje?

“Pred selitvijo sem bila nekaj let skorajda vsak mesec v Stuttgartu, zato kakšnega kulturnega šoka nisem doživela in s tega vidika ni bilo težav. Na začetku mi je največ preglavic delal nemški jezik. Sicer sem se ga učila kot drugi jezik v srednji šoli, a od znanja, ki že takrat ni bilo na prav visokem nivoju, ni prav dosti ostalo. Poleg tega sem bila v tem oziru velik perfekcionist in skoraj nisem želela odpreti ust, dokler nisem bila prepričana, da bo povedano slovnično pravilno. S partnerjem sva ves čas govorila angleško, enako je bilo v službi, tako da se je moje učenje nemščine kar precej zavleklo. Prav dobro se spomnim situacij, ko sem na vratih prisluškovala, ali se kdo nahaja na hodniku in šele, ko sem bila prepričana, da ni nikogar, sem oddirjala po stopnicah, da me le ne bi nihče ogovoril. Vem, smešno početje, a človek ne more iz svoje kože.”

Omenili ste službo. Po poklicu ste diplomirana pravnica. Kako hitro ste našli zaposlitev?

“Diplomirala sem v Ljubljani, se za nekaj let zaposlila na pritožbenem oddelku Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, naredila pravosodni izpit in se želela posvetiti sodniški službi. Po odhodu v tujino se mi je vse obrnilo na glavo, a zaposlitev sem našla še pred selitvijo. Po naključju sem izvedela, da bodo v eni izmed zalednih pisarn na deželni banki Baden-Wuerttemberg zaposlili praktikanta s pravno izobrazbo. Predvidena plača bi bila le dobrih 600 evrov, zaposlitev le za 6 mesecev, pa sem si vseeno mislila, da nekje moram začeti. Na razgovoru so mi povedali, da bodo namesto praktikanta zaposlili začetnika za 70 odstotkov polne plače, takoj s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Seveda me je novica nadvse osrečila. Tudi pravne diplome mi ni bilo potrebno prevajati in nostrificirati. Enostavno sem jim prinesla originalno diplomo na vpogled in jim izročila kopijo.”

Kaj pa samo delovno okolje, v primerjavi s slovenskim?

“Seveda je mogoče zaznati določene razlike v delovnem okolju. Poleg bistveno drugačnih zneskov na tekočem računu sem izredno zadovoljna z odnosi, tako med nami sodelavci, kot tudi z nadrejenimi. Poleg tega delodajalec zaposlenim omogoča številne ugodnosti, popuste, nam plačuje v tretji pokojninski steber in še bi lahko naštevala. Nemci v deželi Baden-Wuerttemberg so sicer znani kot rahlo zadržani, varčni, če ne že stiskaški, vendar na lastni koži tega nisem občutila. Povsod sem bila namreč dobro sprejeta.”

Slovenijo ste zapustili pred recesijo. Ali opažate sedaj v primerjavi z vašimi prvimi leti v Nemčiji večje težnje Slovencev k preseljevanju, k iskanju boljšega življenja?

“Predvsem v zadnjih dveh letih je opaziti velik priliv mladih, ki v tujini iščejo boljši zaslužek, nekateri pravijo, da enostavno bežijo iz države, v kateri ni nobenih perspektiv. Veliko se jih obrne na nas z željo, da bi jim pomagali pri iskanju službe ali stanovanja. Kolikor je v naši moči, seveda pomagamo, vendar pa se mora vsak znajti sam, jim pa ponudimo možnost druženja. Na internetni strani koordinacijskega odbora za južno Nemčijo so zbrane nekatere uporabne povezave, seznami prireditev in drugih dogodkov ter povezave do medijskega poročanja, tako da poskušamo ljudem vsaj malo olajšati prihod v tujino.”