Vsestranski lovor

Lovor je sredozemska zimzelena rastlina, zato lahko njegove liste nabiramo celo pozimi.

Kot začimbo najpogosteje uporabljamo posušene liste. Lahko tudi sveže a so bolj grenki. Do deset centimetrov dolgi usnjati suličasti listi so zgoraj temnozeleni in bleščeči, spodaj pa so svetlejši. Listi imajo prijeten, plemenit vonj in nekoliko grenek okus. Spomladi veje krasi na stotine drobnih rumeno-belih cvetov združenih v šopke. Cvetovi se preko poletja razvijejo v črne koščičaste plodove. Osmukane in nepoškodovane liste sušimo v senci, da ohranijo svežo barvo in aromo. Če želimo, da se ne ukrivijo, jih moramo med sušenjem obtežiti. Liste shranjujemo v zaprtih posodah, lahko pa jih tudi zmeljemo.

Posušeni listi imajo močnejši okus kot sveži. Porabiti jih moramo v kakšnem letu dni, ker s časom izgubljajo aromo in okus. Z lovorjem začinjamo mesne in ribje marinade, školjke, pasulj, krompirjevo juho, kislo zelje, joto, golaž, paprikaš, obare in meso divjačine. Lovorovi listi se še posebno podajo k fižolovi juhi in enolončnicam, nepogrešljivi pa so tudi pri vlaganju gob in kumaric.

Eterično olje listov deluje kot naravni konzervans, kar izkoriščajo pridelovalci smokev, ki med posušene sadeže vlagajo lovorove liste. Olje ima tudi zdravilne učinke. Kopel iz lovorovih listov je priporočljiva za lajšanje težav pri revmi, čaj pa pomaga proti slabosti. Dišeči listi delujejo tudi kot insekticid, lahko pa jih dodajamo celo posušenim cvetom za potpuri.

Plodovi so uporabni predvsem za pridobivanje olja. To je uporabno kot zdravilo, saj pospešuje prekrvavitev in razkužuje. Pomaga pri nekaterih izpuščajih in bolečih mišicah ter revmi. Olje pogosto uporabljajo tudi v industriji parfumov, mil, sveč in likerjev.

Igor Fabjan