Tradicionalne slovenske poletne jedi

Vzrok, zakaj so številne jedi težke, zimske, med njimi je tudi mnogo tradicionalnih slovenskih jedi, ni samo v pomanjkanju deleža zelenjave, ampak tudi v načinu priprave (cvrtje, pečenje) in nepravilno oz. prebogato kombiniranih živil.

Bolj ko je obrok sestavljen iz številnih različnih živil (npr. ob istem obroku mlečni in mesni izdelki, stročnice, pražena živila, za poobedek še sadje oz . sladica), bolj bo obrok kot kamen obležal v prebavilih in nas utrudil.

Kljub temu, pa lahko med slovenskimi tradicionalnimi jedmi najdemo take, ki so lahke in primerne za vroče poletne dni.

Sem spadajo:

• jedi na žlico, npr. istrski bobiči, jota, bloška kavla in druge mineštre z obilico zelenjave, krompirja, fižola in po želji skromnim dodatkom mesnin ali le kosti,
• različne obare mesne in/ali zelenjavne, krompirjeve,
• ribji brodet in druge ribje jedi,
• številne juhe: gobove, fižolove, zelenjavne, mesne, smetanove,
• mlečne kumare s krompirjem ali brez,
• številne skutne jedi,
• krompirjeve jedi, npr. matevž, njoki …,
• različne močnate jedi, npr. mlečni močnik iz koruznega, ovsenega zdroba, žganci,
• štruklji, krapi …,
• slivovi in marelični cmoki,
• žlikrofi, tudi sadni,
• številni zavitki (štrudli, retaši), npr. jabolčni, zeljni, bučni,
• jajčne jedi: omlete oz. frtalje, sataraš,
• različne solate: zeljna, krompirjeva, fižolova, zelena …

Matjaž Kološa, univ.dipl.inž.živilske tehnologije

Celoten članek o poletni prehrani je objavljen v reviji Eko dežela, julij16.