Leča
je najbolj drobna vrsta stročnic. Pri nas so najbolj znane vrste
rdeča in rumena leča, ovalna rjava leča, gorska leča, beluga leča
(drobna črna), francoska zelena – puy leča. Zgodovinsko starost
leče kot kulturne rastline ocenjujejo na nekje 9000 let. V Svetem
pismu je leča najbolj omenjena stročnica. Leča ima rada toplejšo
klimo, uspeva pa tudi v višjih, gorskih krajih, nekatere sorte
uspešno gojijo tudi v Nemčiji.
Leča spada med najlaže prebavljive
stročnice in ne povzroča močnih črevesnih viharjev. S pomočjo
leče lahko pripravimo juhe in enolončnice, solate, namaze, omake,
ocvrtke – polpete, jo pomešamo med riž ali uporabimo v obliki
moke celo za sladice. Cela nepoškodovana zrna leče lepo in hitro
kalijo, zaradi česar je v prehrano smiselno vključiti tudi jedi iz
bolj ali manj nakaljene leče. V nasprotju z drugimi stročnicami
lahko zaužijemo nekaj dobro nakaljenih lečinih kalčkov tudi v
presni obliki.
Matjaž
Kološa, univ. dipl. inž. živilske tehnologije
