Grah
poznamo predvsem kot svežega, zamrznjenega ali vloženega,
manj znano pa je, da ga lahko uporabljamo tudi v strokih ali
posušenega. V preteklosti, ko še niso poznali zamrzovanja in
živilske industrije, so grah uživali svež le v sezoni, na ostale
letne čase pa je grah počakal v suhem stanju, podobno kot preostale
stročnice.
Na področju Balkana in Sredozemlja še zdaj lahko
najdemo njegove divje in užitne sorodnike. Ustreza mu mila klima,
sorte pa podobno kot pri fižolu ločimo na nizke in visoke. Predvsem
mlad grah je izredno sladkega okusa, z zrelostjo pa se sladkorji
spremenijo v škrob. Za najslastnejši in najbolj sladek mladi grah
velja, da mora iz vrta čim prej v lonec, saj se že takoj po
pobiranju v semenu prične tvoriti škrob. Zrel, suh grah zaradi
višje vsebnosti škroba sproža v primerjavi z mladim grahom bolj
glasno prebavo. Suh grah lahko seveda tudi nakalimo. V kuhinji ima
grah zelo široko možnost uporabe in zaradi svojega izjemnega okusa
obogati številne jedi.
Matjaž
Kološa, univ. dipl. inž. živilske tehnologije
