Pust je vesel in norčav praznik, ki ga spremljajo tudi značilne pustne jedi. Včasih je veljalo, da se v pustnem času, od svečnice do pustnega torka, pospravi zaloge kolin. Lakoto je zamenjalo obilje, na mizi so se znašle predvsem mesne, pečene in ocvrte jedi.
Med jedmi, ki najbolj zaznamujejo pustni čas, so jedi iz ocvrtega testa. Sveži krofi, sladica iz kvašenega testa, so simbol pusta v Sloveniji. Prvotno so bili krofi brez marmeladnega nadeva, danes pa poleg marmelade v krofih najdemo zelo raznolike nadeve. Včasih so jih cvrli na svinjski masti, danes pa so ocvrti v olju. Poleg krofov so značilne pustne jedi tudi druge ocvrte poslastice, kot so krhki in kvašeni flancati, bobi, miške in druge lokalne pustne dobrote.
Kislo zelje ali repa ter mesnine
V času, ko še ni bilo hladilnikov in zamrzovalnikov, je bilo treba do pomladi porabiti zimska živila, ki niso bila prekajena ali soljena. Na mizah ob pustu so se tako znašle koline, ki so jih pripravili decembra – npr. pečenice in krvavice. Običajno sta jih spremljala kislo zelje ali repa.
Med mesnimi jedmi so se na pustni mizi znašle tudi krače, slanina in svinjska glava. Najrazličnejše klobase so nekdaj dajali tudi maškaram, ki so obiskovale domačije. Najpogosteje so bile pustne jedi zabeljene z ocvirki. Iz njih je narejen tudi nadev za potico ocvirkovko (ponekod imenovano tudi špehovko), ki najbolje tekne še topla in je bila nekdaj ena najbolj priljubljenih pustnih jedi.
Gospodinje so znale poskrbeti, da nobena stvar ni šla v nič, zato se na pustni mizi znajde tudi godlja, posebna juha, narejena iz ostankov razpočenih krvavic, ter suha juha, pripravljena iz suhega mesa.
Vir: Slovenia.info
