Nešpljo v naših vrtovih vidimo bolj poredko. Kljub temu, da so sadeži izredno lepi na pogled, pa zaradi sprva trpkega okusa niso posebno priljubljeni. Izvira s Kavkaza in zato v času zimskega mirovanja prenese tudi zelo nizke temperature. Vseeno najbolje uspeva v območjih kjer uspeva tudi vinska trta.
Plodove moramo mediti
Drevo zraste do višine petih metrov in razvije široko krošnjo. Na vejah s podolgovatimi listi se konec junija začnejo razvijati rožnato beli cvetovi. Plodovi zorijo šele konec oktobra ali celo novembra in jih obiramo, ko začne odpadati listje. Trdi sadeži so okrogli ali podolgovati, zanje pa so značilni ostanki cvetne čaše na zgornji strani. Lupina plodov je sprva zelena, ko pa dozorijo postane rjavkasta. Meso je ob obiranju trpko in neužitno, zato moramo plodove po obiranju mediti v toplem prostoru.
V nekaj tednih se plodovi zmehčajo, taninske snovi se spremenijo v sladke substance. Omedene sadeže lahko uživamo surove, ponekod pa jih uporabljajo tudi v kulinariki, kot dodatek različnim jedem ali pa za pripravo marmelad. Sadeži vsebujejo veliko vitamina C, sladkorjev, čreslovin in pektina. Zreli plodovi so koristni za urejanje prebave ter spodbujajo delovanje želodčnih žlez in slinavke.
Tudi za dekoracijo
Med sortami sta najbolj razširjeni kraljeva nešplja z debelimi plodovi in holandska nešplja, ki razvije manjše plodove z veliko semeni. Trde sadeže lahko uporabimo tudi za dekoracijo sadnih krožnikov ali cvetličnih aranžmajev.
Igor Fabjan
Foto, razen naslovne: Igor Fabjan
